***
Kardinal Franc Rode se je na osrednji slovesnosti ob današnji Slomškovi nedelji pri sv. Jožefu v Celju zavzel za predčasne volitve. »Te so edina pametna rešitev v tem trenutku,« je dejal. Kardinal je ugotavljal še, da »v naših političnih krogih prevladuje moralni relativizem, ki ni samo nevtralen, ampak pogosto naravnost nasproten krščanstvu. To stanje jasno narekuje potrebo po novem političnem rodu, po katoliškem laikatu, ki bo sposoben braniti vrednote krščanske civilizacije v politični areni, se soočati s pozicijami neverujočih na področju kulture, biti navzoč v svetu medijev in vpliven v šolstvu.«
Tudi kardinal Rode je za predčasne volitve (24 ur Pop TV, 25. septembra 2011)
***
Novinar Igor E. Bergant: »Čimprejšnje predčasne volitve so v bistvu za vas nekakšen politični harakiri Zakaj se to greste?« Golobič: »Prvič, velikokrat je očitno treba ponoviti, da nekateri, nekatere stranke in politiki, nismo v politiki zaradi strankarske računice. (…) Bi vam pa komentiral to vašo trditev o harakiriju, da to ni primerna oddaja za športne napovedi. Tudi tam so možna presenečenja in na vašem mestu stranke Zares ne bi odpisoval.« Bergant: »No, saj harakiri ni šport...«
Gregor Golobič o ekstremnih športih politične levice (Odmevi TVS, 20. septembra 2011)
***
Da, volitve so res pred durmi. Najboljši dokaz za to je, da se je s politično pridigo po dolgem času spet oglasil kardinal Rode. Seveda to samo po sebi ni narobe. Dejstvo, da sta po ustavi Cerkev in država ločeni, še ne pomeni, da se Cerkev in njeni dostojanstveniki ne bi smeli oglašati in politično opredeljevati. Vendar, če se politično opredeljujejo in klerikalizirajo cerkveno občestvo, potem ne morejo računati, da bodo obravnavani drugače kot – politično. Za Rodeta to še posebno velja, saj je v svojih nastopih v Sloveniji, preden je odšel »z bojnega polja v generalštab«, kot se je sam nekje izrazil, nastopal ne samo politično, ampak tudi vulgarno, neredko tudi bizarno. A kot sem ob njegovem odhodu opozarjal, se bo po Rodetu javni govor uradne cerkve kultiviral, politični in materialni apetiti ter dvojna morala bodo ostali isti. No, v času Rodeta so nekateri cerkveni dostojanstveniki dvomili o racionalnosti njegovih izpadov. A nihče (razen redkih deklariranih odpadnikov) ni bil pripravljen resno podvomiti o pastirju, ki Slovenije ne vidi kot zelenega pašnika za svojo čredo, ampak kot bojišče, polno strelskih jarkov in minskih polj. Bil je konkvistador: v eni roki sveta knjiga, v drugi bridki meč. Na srečo ni bil uspešen.
Da se bližajo volitve, se ne nazadnje kaže tudi v vse večjem poenoumljanju, da ne rečem poneumljanju partijskih vojska. Ne samo na desni, kjer je bila enoumnost in nezmožnost refleksije stalnica, ampak tudi na politični levici. Pri čemer razumem z izrazom politična levica stranke levega trojčka. Vsi tisti, ki so v prejšnjih letih solirali, so zdaj ali pritajeni ali celo navdušeni advokati največjih neumnosti, ki jih politična levica počne. Neumnosti so res velike. Harakiri, kot je nerodno ušlo Golobiču, je res postal (ekstremni) šport levega trojčka. Če uporabim besede iz Predinove pesmi Praslovan, so »zajebali vse, kar se je zajebat dalo«. Najprej seveda sami sebe. Ker se trojček delno zaplezanih, delno nesposobnih voditeljev ni umaknil, ko je začelo levo ladjo krepko zamakati in zalivati, ni omogočil, da bi se znotraj strank oblikovala alternativa. Pa ne mislim kakšnih lunatikov, ki bi se samopriglasili in samorazglasili za rešitelje, ampak tistih, ki bi zmogli preseči drobne osebne računice in zamere ter izkazati voljo in znanje za vsaj programsko usklajevanje, če že ne povezovanje strank. A to ni najhuje. Še huje je, da so vse tri stranke, klinično mrtve kot so, s hitenjem na predčasne
volitve na vrat na nos onemogočile, da bi se na levici oblikovala alternativa onkraj sedanjega trojčka, ki je definitivno izgubil zaupanje volilcev. Če bo – in, kot kaže zdaj (v torek), bo – državni zbor razpuščen v najkrajšem času, bodo volitve še pred Miklavžem in v tem času nobena nova stranka ali gibanje ne more zares vzpostaviti učinkovite mreže, se predstaviti in nagovoriti volilcev. Tisto, kar se nakazuje kot možnost, ta čas na levici ne bi (ne bo) odžiralo glasov levemu trojčku. Prej obrnjeno, parlamentarni levi trojček se lahko pokaže kot prepreka za solidni rezultat »alternative«. Torej vprašanje, kdo bo komu kaj odžiral, ni enosmerno. Sploh pa, tisto, kar je bilo doslej najbolj izpostavljeno in omenjano – TRS Hanžka, Koširjeve, Pluta s konceptom trajnostnega razvoja, solidarnosti, socialne pravičnosti in občutljivosti – bi predvsem pobralo glasove tistih, ki se sicer ne bi oziroma ne bodo udeležili volitev. Ker so etablirane stranke že zdavnaj odpisali. Kar pomeni, da bi v vsakem primeru zvišali volilno udeležbo in s tem posledično znižali možnosti tistih, ki bi radi posegali po 50+, da bi avtoritarno zavladali Sloveniji. No, nekateri poudarjajo, da je sedanja leva koalicija bolj kot na programskih in vrednotnih vprašanjih pogrnila na vprašanju ekonomske in upravljavske učinkovitosti. Zato bi, menijo, bilo nujno zrušiti stereotipno predstavo o neučinkovitosti, ki se levici v Evropi tudi sicer pogosto pripisuje. Prepričani so, da je bil Jankovićev »ne« kandidaturi na naslednjih volitvah zgolj pogojen in da bi prav on z nespornimi referencami v gospodarstvu in kapiteljskem mestu lahko zrušil predstavo o neučinkovitosti levice.
No, predpostavka neučinkovite levice ne pomeni, da bi bila desna vlada bolj učinkovita. Prav nedostojno so pred volitvami obmetavali volilce z golažem, ki pa se je še pred volitvami prismodil, tako da ni bilo učinka. So pa zato volilce krmili z najbolj nagnusno medijsko kloako (Ekspres in Slovenski tednik), kar je je bilo doslej v Sloveniji zlite na papir. Danes je jasno, kdo so bili anonimni umetniki, ki so dobivali za diskreditacije in diskvalifikacije honorar, ve se, katera državna podjetja so se z oglaševanjem in popusti pri storitvah posredno vključila v kampanjo. Seveda Grims in preostali prvoborci po ustaljeni SDS-ovski navadi s prstom kažejo stran od problema. Poglejte raje Dobro jutro! Res dobro jutro. Ta medij je imel realni naslov izdajateljev, urednikov, račun, transparentno financiranje. Predvsem pa ga ni krasila negativna kampanja, diskreditacije. Za razliko od Ekspresa in Slovenskega tednika, ki sta izhajala na neugotovljenem sedežu, z neugotovljeno ekipo (ki je sedaj preko honorarjev posredno razkrita) in z vsebino trdega političnopornografskega formata. Res je, da verjetno takšen projekt ne bo več ponovljiv. Veliki donator, cerkveni Zvon, je medtem spravil na kolena celo mariborsko škofijo, zato ne bo vztrajal pri velikodušnosti. Pošta si političnega navijaštva, ki ga obračunavajo navadnim odjemalcem storitev, ne sme več privoščiti. Zato pa se seli politična pornografija na internetne strani. Preverite denimo stran SDS. S čim hranijo svoje zaslepljence! Naredili so seznam domnevnih političnih kadrovanj. Ki je res srhljivka. Na zaradi kadrovanj, ampak zaradi stalinističnih metod konstruiranja sovražnikov. Ne samo tragično, tudi komično. Nekateri »politični kadri« imajo denimo edino to hipoteko, da so podpisniki peticije v podporo Slavku Ziherlu in Vladu Miheljaku ob vloženih tožbah političnega kverulanta. (http://www.sds.si/news/4220). Včeraj je Tanja Lesničar - Pučko o tem deliriantnem spisku objavila kolumno in še isti dan na isti spletni strani bila deležna še bolj deliriantnih napadov (http://www.sds.si/news/9902). Najbolj uspel je protest članice SDS, ki je svoj čas bila nepolitično kadrovana na visoko funkcijo na ministrstvu za šolstvo in šport: »Očitno drži, da si lahko obetamo na koncu še kakšnega lovca, ki bo mrtvo pijan zadel objekte novinarkinega članka v aorto.« Vemo, vse vemo. To smo prebrali že pri velikem lovcu.