"Zdaj pa ubijte revščino, slabe šole in ameriški imperializem."
Ameriški raper Wasalu Muhammad Jaco alias Lupe Fiasco premalo zadovoljen z ubojem prvega terorista
(MMC RTVS, 2. maja 2011)
***
Premier Borut Pahor, ki ga je veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli danes osebno seznanil z uspešno ameriško akcijo, v kateri je bil ubit Osama bin Laden, je izrazil zadovoljstvo ob smrti tega glavnega arhitekta terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001.
Slovenski estradnik Borut Pahor zelo zadovoljen z ubojem prvega terorista
(Dnevnik, 3. maja 2011)
***
"Tisti, ki jih moja samostojnost pri odločanju moti, vidijo že dovolj v zamenjavi predsednika vlade. Koalicija pa naj kar ostane... Malo morgen."
Premier Borut Pahor nezadovoljen z lastno odstavitvijo
(MMC RTVS, 28. aprila 2011)
***
Ja, Združene države spadajo med redke razvite države, kjer uradno ne praznujejo praznika dela. In to kljub temu, da simbolični datum sega prav v Ameriko, v Chicago, kjer so daljnega leta 1886 na trgu Haymarket uprizorili policijski masaker na delavskem zborovanju. Še več, na 1. maj so še prav posebej dejavni. Denimo njihovi specialci ali kar so že (menda se jim reče "tjulnji"), so prav v času, ko so po Evropi godbeniki že pripravljali svoja pihala za tradicionalno budnico, uprizorili atraktivno likvidacijo Osame bin Ladna. Kot smo kasneje videli, je tehnika omogočila kar neposreden prenos za posvečene. Obama, Clintonova in ožji štab so po ekranu gledali, kako poteka aretacija. Pač čuda tehnike. Kar ni nič nenavadnega. Saj se dovršene tehnike poslužujejo tudi tisti, ki organizirajo upor "westernizaciji" in tehnizaciji sveta. Denimo, ko so v Iranu pregnali šaha, so verski voditelji resno razpravljali o tem, ali so avtobusi v skladu z učenjem Korana, a jih je menda eden od udeležencev subtilno posvaril, da potemtakem tudi tanki niso. Tanke pa potrebujejo za spopade z notranjim in zunanjim sovražnikom. Takrat še z ameriškim velikim prijateljem Sadamom Huseinom.
Pa so salomonsko sklenili, da Koran nič ne govori o tankih. No, danes so te dileme visoke tehnologije presežene. Današnji mudžahedin je presek vsega: tradicije, army looka in visoke tehnologije. Za pasom nosi zašiljeno sabljo svojih dedov, na rami bazuko, v roki iphone. Slej ko prej najnovejšo visokozmogljivo verzijo. Prototip takšnega predmoderno-moderno-postmodernega vojščaka je bil prav Osama Bin Laden. Ni vreden pomilovanja in objokovanja. Terorizem je lahko neprijetna razsežnost in posledica emancipatornih teženj ali obupa. Osama Bin Laden in Al Kaida nista ne eno ne drugo. Je predvsem brezobzirna mednarodna korporacija. Kot vse druge. Poleg tega je Osama bin Laden nekakšen ameriški produkt iz časov mudžahedinskega upora proti sovjetski agresiji v Afganistanu. Ki se je "strgal s ketne". Obrnil proti svojim mentorjem. In na koncu bil odstranjen. Ni kaj, po črnem 11. septembru ni bilo pričakovati, da se slej ko prej to ne bo zgodilo. Vprašanje je bilo kdaj in na kak način. Način pa nosi v sebi globok paradoks. Amerika se je spopadla s teroristom številka ena, kot ga je poimenovala, vendar na način, ki ni daleč od metod, ki jih je prakticiral sam. Atentat je morda neizogibna reakcija, a vsekakor sporna. Toliko legitimna kot vsaka teroristična akcija. Kajti verjetno je ni teroristične akcije, ki bi ne imela v ozadju poskusa racionalizacije, upravičevanja z dogodki, ki so se zgodili pred tem. Kot se to dogaja na Bližnjem vzhodu, kjer se srečujeta palestinski spontani ali parainstitucionalni ter izraelski institucionalni terorizem. Eni in drugi imajo neskončne argumente za svoje nasilje.
No, ker je bin Laden povzročil veliko gorja, najbolj je dejansko škodil "svoji" muslimanski skupnosti, svet ob novici o likvidaciji Osame bin Ladna ni bil malenkosten. A le redki so bili evforični. Pričakovano kajpak ameriška ulica, ki si je ob novici o likvidaciji organizirala veselico. In pozabila, kako je bila šokirana, ko so imeli podobne veselice v daljnih deželah, ko so se tako ali drugače znesli nad velesilo in njenimi predstavniki, pobitimi vojaki ali kar navadnimi državljani. A plebs kot plebs. Bolj šokantno je, kako so reagirale velike medijske zvezde, znani ljudje iz šovbiznisa, pomembni ameriški mnenjski voditelji (http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-kako-so-se-na-smrt-bin-ladna-odzvali-lady-gaga-lilo-lebron-in-drugi-zvezdniki/256596), ki so kar tekmovali, kdo bo dal bolj evforično in butasto izjavo. Ena redkih izjem je angažirani raper Lupe Fiasco, ki je pokazal, da problemi sveta in ameriške družbe ostajajo in še čakajo na rešitev. No, po drugi strani je bila uradna ameriška administracija primerno zadržana, saj se zaveda, da je uporabila orodja zla, da odstrani zlo. In ne samo zlo. Kot kolateralno škodo je ubila še nekaj tam prisotnih (denimo eno od žena prve tarče), ki niso na nobenem seznamu, na nobeni tiralici. Podobno je bila zadržana v svojih izjavah večina evropskih voditeljev. Nekateri ne. Denimo naš premier Pahor, čigar izjavo bi lahko umestili med tiste najbolj neokusne in butaste izjave ameriške estrade. Kako si lahko zadovoljen, da so nekoga likvidirali? Brez sojenja, brez obrambe, brez procesa. In povrh pobili še ljudi, ki so krivi zgolj toliko, kolikor so z njim v sorodu? Prosto po Chiracu: Pahor še enkrat več ni izkoristil sijajne možnosti, da bi molčal.
Se mu pa, ob prebiranju izjave ameriških mnenjskih voditeljev, verjetno kolca. Kako srečni so politiki, ki imajo takšno javnost, kot je ameriška. Ne samo nekritično in vodljivo množico, ampak tudi in predvsem mnenjske voditelje! Tega luksuza pač Pahor pri nas ne bo skusil. Zato se je obdal z avtoiluzijo in nekritičnimi pribočniki, ki tvorijo dekoracijo ob njegovih samoljubnih nastopih.
Pravzaprav se ne gre jeziti nad Pahorjem. Ima vso pravico, da razmišlja, kot razmišlja. Iz volitev je izšel nesporno kot zmagovalec. Da je ta zmaga, kot so to pokazale pred in povolilne empirične analize, bila situacijsko pogojena z razpadom liberalnodemokratskega imperija, pa vseeno ni zanemarljivo. Ker ljudje niso šli v visokem številu na volišče zato, da izvolijo Pahorja, ampak da odvzamejo Janši ponovni mandat. SD s Pahorjem je bila na pogorišču stare LDS najbolj racionalna izbira. Zato mu zmage in mandatarstva nihče ni zares in vnaprej oporekal. A mandat je zavozil. Na celi črti. Če se torej mnogi sprašujejo, kako naprej, to gotovo ni zato, ker je tako "samostojen in pokončen" (kar precej dobro skriva), ampak ker skoraj nihče več ne verjame, da ladja s Pahorjem kot poveljnikom lahko preživi brodolom. In Pahor se lepo zaplete. Najprej pove, da predčasne volitve ne bi rešile vprašanja nezaupanja ljudi v politiko, zato se zanje ne zavzema, še zlasti zato, ker da je vlada stabilna (!?), a v isti sapi dodaja in zapreti: "Tehnična vlada ne pride v poštev, saj ta nima polnega mandata volilcev in večine v parlamentu (kot da ga sedanja ima?). Tehnični mandatar je 'invalidna osebnost' brez podpore, ki ni sposobna izpeljati temeljnih reform." Kar je morda res. Tako kot je še bolj res, da jih ne bo izpeljala tudi sedanja vlada s sedanjim premierjem. In rešitev: Salto mortale, popoln obrat. Če ne on, potem predčasne volitve. Predčasne volitve so slabe, a brez njega so dobre. No, no. Počasi. Malo vseeno prehiteva. Najprej se v parlamentarnih demokracijah ugotovi, ali obstaja kakšna druga večina v parlamentu ali morebiti enaka z drugim, večje podpore deležnim mandatarjem.
A tega mu ne morejo vsiliti drugi, potencialni pretendenti na mesto mandatarja ali druge stranke. To lahko naredijo samo znotraj stranke. Če se seveda niso sprijaznili z dejstvom, da bo po Pahorju potop. Potop celotne parlamentarne levice. Za dolgo, dolgo časa.
