Ciniki Slovenije bodo s tem prikrajšani za mnoge prebliske, vendar bo to nizka cena, upam vsaj, za malenkostno povečanje zavedanja, da niti pri nas nimamo zakonov zato, da bi se iz njih norčevali. No, ampak najprej k novim dejstvom.

Dnevnik poroča o velikem potencialnem problemu, če se mama Pivovarna Laško snubcu Agrokorju odloči v zakon dati svojo delno posvojeno hčer Mercator. V družini je namreč zdaj posebna simbioza, in sicer predstavlja Mercator najpomembnejši prodajni kanal za izdelke mame Pivovarne Laško in njenih ostalih hčera (Union, Fructal, Radenska). Agrokor namreč ni neki mlad in neizkušen snubec, temveč bi v zakon tudi sam pripeljal svoje hčere, od Jamnice naprej, ki bi z namenom, da bi izkoristile sinergije od nakupa Mercatorja, želele na Mercatorjeve prodajne police. S tem v zvezi Dnevnik poroča o rezultatih študije, ki jih je po naročilu uprave Pivovarne Laško izdelala družba P&S Capital. Če bi se Agrokor odločil na Mercatorjeve police namesto izdelkov hčera PL postaviti izdelke lastnih hčera, bi to tako močno znižalo poslovni izid PL, da bi se vrednost družbe PL znižala med 67 in 120 milijoni evrov. Za lastnike PL prinaša to zelo močno sporočilo. Prodaja Mercatorja, ki je nujna za obuditev PL iz finančne kome, ima lahko celo nasproten učinek. Zato morajo, skupaj z upravo, ravnati odgovorno.

Po poročanju Dnevnika se Agrokor pri svojem snubljenju sicer obnaša gentlemansko in ponuja zaveze, s katerimi ne bo favoriziral lastnih hčera na Mercatorjevih policah. Vendar Dnevnik poroča tudi o dvomu o skladnosti s pravili konkurence, ki jih izražajo nekatera pravna mnenja. Praktično vse pisne zaveze, ki bi jih Agrokor utegnil dati Pivovarni Laško glede načina prodaje izdelkov Skupine PL, bi lahko pomenila kršitev konkurenčne zakonodaje z vidika nedovoljene vertikalne koncentracije ali nedovoljenega razdeljevanja trga. Četudi bi bile take zaveze dane, bi jih po vsej verjetnosti Urad za varstvo konkurence razglasil za nezakonite in Skupina PL bi ostala brez kakršnih koli zavez.

Te ugotovitve so zame šokantne takoj, ko začnem (zavedam se, da zaradi moje poklicne deformacije) iz njih vleči logične sklepe. Prvič, ni mi jasno, zakaj Agrokor sploh rine v nakup, saj se mu obeta vrsta težav z Uradom za varstvo konkurence. Sploh če upoštevamo pravno mnenje, ki ga je pridobil tudi sam Mercator s strani pravne pisarne Schoenherr. Ne more biti tako naiven in računati na to, da si bomo konkurenčno pravo razlagali tako po domače, kot v času uradovanja Andreja Plahutnika. Drugič, izjemna skrb me obhaja, ko vidim, kako problematične z vidika varovanja konkurence bi bile formalne zaveze novega lastnika Mercatorja, Agrokorja, Skupini PL kot dobavitelju Mercatorja. Če take zaveze lahko predstavljajo vertikalno koncentracijo, potem ni dvoma o tem, da je formalno lastništvo Mercatorja, ki ga ima sedaj PL, tudi očitna vertikalna koncentracija. In če bi bila problematična tista pogodbena z Agrokorjem, je ravno tako sedanja lastniška s PL. Saj se obe nanašata na isti tržni objekt, to je pozicijo izdelkov Skupine PL na Mercatorjevih policah.

Rekli boste, da pretiravam, saj PL po zaplembah delnic Mercatorja s strani bank ne obvladuje niti četrtine Mercatorja, in to ne more biti problematična vertikalna koncentracija. Je pa tudi res, da natanko isti lastniški delež kupuje tudi Agrokor. Predvsem pa poskušam kot suho zlato interpretirati rezultate študije, ki jo je naročila uprava PL. Ta pravi, da bi PL potencialno močno izgubila s prodajo lastniškega deleža v Mercatorju, ker potencialne izgube prodaje prek Mercatorja ne bi mogla nadomestiti drugje. Še pomembneje, ni zgolj nezmožnost substitucije vzrok potencialnega padca prodaje, temveč predvsem izguba pozicije na Mercatorjevih prodajnih policah. Ki je zdaj menda taka zaradi vertikalne integracije. Če ne bi bila taka, potem obstoj konkurenčnega podjetja ne bi bil tako ključno odvisen od enega samega kupca. Ampak to istočasno pomeni, da neki drug konkurent, dejanski ali potencialni, bodisi nima velikih možnosti prodaje na trgu (ker jih tudi PL ne bi imela) in/ali ima omejene možnosti dostopa na Mercatorjeve police (zaradi vertikalne integracije slednjega s konkurentom, to je PL). In zelo jasno je izračunano, koliko ima Skupina PL zaradi tega koristi oziroma potencialni konkurenti škode. Natanko toliko, kot bi PL izgubila, če bi lastništva v Mercatorju ne imela. Med 67 in 120 milijoni evrov. Velik del tega zneska ni nujno samo potencialna škoda za konkurenco, temveč predvsem izguba nas potrošnikov. PL je namreč lahko na trgu več vredna zaradi višjih prihodkov le, če nekdo te višje prihodke plača. In to smo potrošniki.

Naravnost šokantno, saj bolj konkretnega izračuna, koliko je Pivovarna Laško več vredna zaradi vertikalne integracije, še nisem videl. In mehanizmi, s katerimi po logiki uprave PL ta vertikalna integracija povečuje vrednost podjetja, vsi temeljijo na argumentu preferenčne tržne pozicije. Nič o stroškovnih sinergijah in ostalem, kar sicer poznamo, da povečuje dobičkonosnost. Čeprav ne moremo zagotovo trditi, da je ta vertikalna integracija sporna z vidika konkurence, lahko pa na to zagotovo sumimo. Pridobljena višja vrednost podjetja je v takem primeru nezakonita. Argument, da bi nezmožnost substitucije na trgu nastala šele s potencialno škodljivo nekonkurenčno pozicijo Agrokorja, je sicer možen in veljaven, predvsem pa mislim, da bo botroval presoji napovedanega nakupa Mercatorja z vidika vpliva na konkurenco. Vendar to v ničemer ne negira suma (!) kršenja konkurence zaradi že obstoječe vertikalne povezave.

Jasno je, da je na potezi Urad za varstvo konkurence. Z rezultati študije, kot so predstavljeni v medijih, lahko uvede postopek proti PL in Mercatorju zaradi suma izkazane sporne pridobitve zelo velike premoženjske koristi. Če se sum izkaže za resnico, bi se spodobila kazen obvezne lastniške razdružitve, vrnitev nezakonito pridobljene koristi (med 67 in 120 milijoni evrov) in še kazen v višini 10 odstotkov letnega prometa. Če jemljemo argumente, ki nam jih dajejo vpletene strani, resno, seveda. Sicer se dajmo z njimi še naprej malce hecat.

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin.