Komisija za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) meni, da novi zakon o Radioteleviziji Slovenija zmanjšuje demokratične pravice registriranih verskih skupnosti, zato ga zavrača. Hkrati poziva svoje člane in člane drugih verskih skupnosti, naj se udeležijo napovedanega referenduma in glasujejo proti zakonu.

Navodila dušnih pastirjev svojim ovčicam pred referendumom o uveljavitvi zakona o RTVS (STA, 30. novembra 2010).

***

"…Pri oblikovanju novega RTV-zakona so sodelovali strokovnjaki, tudi tuji, poleg teh pa tudi delavski svet RTVS, koordinacija novinarskih sindikatov RTVS in generalni direktor RTV Slovenija..."

(Branko Grims, 12. septembra 2005, za MMC RTVS)

***

"Sem edini avtor zakona od prvega do zadnjega stavka, vključno s tiskovnimi napakami."

(Branko Grims, 30. novembra 2010)

***

Ne veste, kako glasovati, ker niste seznanjeni s spremembami v novem zakonu o Radioteleviziji Slovenija? Niste edini. Sodeč po rezultatih javnomnenjskih anket večina vprašanih tako pravi. Tudi tistih, ki pravijo, da se bodo referenduma udeležili. Kaj narediti? Lahko ostanete doma, pa bodo drugi namesto vas odločali, kako boste v naslednjih letih prebavljali program nacionalke, lahko pa si poiščete orientacijsko točko. Denimo RKC. Cerkev se do javnih vprašanj odloča specifično in prepoznavno. Vsaj kar zadeva slovensko RKC, je v ključnih trenutkih na protiljudskih bregovih. Standardi človekove svobode, dostojanstva in demokracije niso njeno vodilo. Seveda bodo takoj oporekali, da so proti nedemokratičnemu komunističnemu režimu. To je res, a motila jih nista nedemokratični ustroj in omejevanje svobode, ampak brezbožnost. Prav enostavno bi bilo dokazovati, da vesoljna cerkev podpira veliko bolj nedemokratične, avtoritarne režime, kot je bila slovenska inačica komunističnega.

Sploh pa je neverjetno, kako institucija, ki je tako v zgodovini kot aktualno sama do ušes potopljena v kloako nedemokratičnih, protiljudskih stališč in dejanj, suverena v svojih sodbah. Včasih bi bilo zanjo najbolj higienično, če bi si vzela pravico, da molči. Če se že ne zmore posipati s pepelom zaradi svojih grehov. Tako grehov nasploh kot grehov v medijih in z mediji. Si predstavljate, kako bi izgledala medijska krajina, če bi bili uveljavljeni standardi, kot si jih predstavlja cerkev?

V nedeljo bomo šli že drugič v kratkem času na referendum o spremembah zakona o RTV Slovenija. Prvič smo šli septembra 2005 glasovat o famoznem Grimsovem zakonu. Ki je veliko obetal, še več dal. Denimo srhljivo politizacijo radia in televizije. Kar je povzročilo kadrovsko revolucijo v javni hiši. Predvsem pa so tudi tistim, ki jih vprašanja novinarske svobode in zaveza resnici ne mučijo prav hudo, na referendumu prodajali prazne srečke. Med celotno kampanjo so ponujali formulo: boljši program, cenejša naročnina. Oče prekucniškega zakona Grims je pred referendumom brez zadržkov povedal: "Vsa naša strategija bo temeljila na dejstvu, da gre za enkratno priložnost, da ljudje dobijo boljši program in da se znebijo teh stalnih ponavljanj enih in istih oddaj." V propagandnem biltenu Za RTVS pa še čisto konkretno: "Že samo izglasovanje novega zakona o RTV Slovenija na referendumu pomeni torej začetek realnega zniževanja RTV-prispevka. Vaš glas za novi zakon o RTV Slovenija bo torej glas za nižji RTV-prispevek…". Rezultati so znani. Kup sposobnih novinarjev je odšel iz hiše, informativne oddaje so dobile beloruski format, ukinili so mnoge kvalitetne oddaje in šele po uvedbi Grimsovega zakona začeli zares do banalnosti ponavljati stare oddaje. Tudi take, ki so popolnoma brez sporočila in aktualnosti. Denimo prastare TV Dnevnike, iz katerih ste še nedolgo nazaj lahko izvedeli, koliko je v začetku devetdesetih stala solata na tržnici ter komu bo na zahvalni dan predsednik Bush v Beli hiši rezal purana. Bush starejši!

Novi zakon, ki naj bi zamenjal Grimsovega, tudi ni idealen, a odpravlja glavne napake. Kar je razumljivo, saj ga je sestavljala široka paleta strokovne javnosti, medtem ko se je Grimsu nekoč zareklo in je priznal, da ga niso pisali "tuji in domači strokovnjaki", kot je dolga leta lagal, ampak je on edini avtor "s tiskovnimi napakami vred". Kar tudi sicer ni bilo težko ugotoviti. Vsekakor novi zakon skuša izriniti politiko, ki je bila v času Grimsovega zakona spuščena v nacionalko na glavna vrata, spet iz javne televizije. Pomembna novost je, da novinarji ne bodo več javni uslužbenci. Torej v odvisnem razmerju do vlade in politike. Bistveno drugačni pa bosta tudi sestava in klima v Svetu RTVS. V ponedeljkovem soočenju je bilo prav zabavno spremljati intervencije "medijskega patra" Laha, kot ga ljubkovalno imenuje. Denimo, kako se je zapletel in nehote razkril latentni predsodek do sodržavljanov iz republik nekdanje Jugoslavije. Ali še bolj, ko je sogovorniku Bergantu rekel, kako da bi bilo menda šokantno, če bi njegovi (Bergantovi) kolegi v mednarodnih televizijskih ustanovah vedeli, da je bil predsednik sveta RTV (ki takrat ni bil programski, kot šlampasto pove Lah) bivši predsednik komunistične partije. Kaj takega! O, bog pomagaj, kakšna preproščina. Berufsverbot!? Ne vem, ali je človek pokvarjen ali zgolj popolnoma neveden. Kocijančič je bil od leta 1993 pa do Pahorjeve izvolitve predsednik stranke ZLSD, ki je bila enakovreden del demokratičnega rituala. Kdor o tem problematizira, ima hude težave bodisi z razumevanjem ustave ali demokracije nasploh. Slej ko prej obojega. Res je sicer, da je stranka ena od naslednic prenoviteljske, Kučanove ZKS, ki je bistveno več prispevala k demokratizaciji Slovenije kot Lahova RKC. Res pa je, da je bil "Kocka" tudi član predprenoviteljske partije. Tako kot razni Janše, Brejci, Jerovški, Jambreki, Rupli in kar je velikih demokratov. Zdi se, kot da intelektualna lenoba ali pomanjkanje demokratičnega talenta onemogoča iskanje boljših argumentov.

Sam sem bil pol mandata (dokler ta ni bil prekinjen z novim Grimsovim zakonom) član starega programskega sveta, ki ga je vodil Kocijančič. In kasneje, do odstopa zaradi neodziva v protiromskih izpadih v oddaji Piramida, tudi član programskega sveta po novi Grimsovi zakonodaji. Kakšna razlika! Janez Kocijančič je vodil svet strokovno, demokratično in nadvse korektno. Razprave so bile vsebinske in argumentirane. Glasovanja pa kljub levi prevladi nepredvidljiva. Tako smo, tudi po moji skromni zaslugi, brez težav potrdili pomembnega in, kot se je kasneje potrdilo, dobrega urednika, na katerega se je sicer lepila etiketa vrednostne umeščenosti na desno. Vzdušje, ki je vladalo takrat, je dokumentirano z videozapisi vseh sej ter v poročilih številnih novinarjev, ki so sejam prisostvovali. In ne nazadnje, za svojo korektnost je Kocijančič dobival pohvale tudi svetnikov "druge strani". Čisto drugačno je bilo vzdušje v velikem Grimsovem programskem svetu. Nobenih vsebinskih razprav in poskusov argumentacij stališč. Zgolj glasovanja in preglasovanja. Privid civilne družbe. Paravan, ki je zakrival politizacijo in ideologizacijo nacionalke.

V nedeljo bomo odločali o tem, kakšno televizijo hočemo. Cerkev se je že odločila. Pa vi?