Blagoslov slovenske vojaške ladje, to je bilo moralno? Za orožje gre.

"V vojaški ladji ne vidim nemoralnosti. Po tej logiki je največje nemoralno dejanje naredila država, ko je vojaško ladjo kupila. In kako grozna nemoralna vrsta držav bi bila potemtakem. Končno, ladja lahko vojake tudi reši. Sama po sebi ladja še ni orožje. Če bi bil vojaški vikar blagoslavljal granate in topove, potem že. Pa jih ni."

Mariborski škof Kramberger razkrije, zakaj je moralno blagoslavljati vojaške ladje.

(Večer, 14. avgust 2010)

*****

Ladja, ki bo 430. mornariškemu divizijonu Slovenske vojske na voljo konec novembra, je tipa svetljak. Gre za 49 metrov dolgo in 9,2 metra široko plovilo, ki doseže najvišjo hitrost 27 vozlov. Oborožena bo s topom, dvema mitraljezoma, protiladijskim raketnim sistemom, protizračnimi raketami in protiraketno zaščito.

(MMC RTV SLO, 9. julij 2010 ob 12.18)

*****

Za vsako malenkost že pride obsodba, vnaprej so ožigosani. Saj otroka ne smeš več niti pobožati, čeprav z najboljšim namenom!

Mariborski škof Kramberger razkrije, zakaj se duhovniki bojijo božati otroke.

(Večer, 14. avgust 2010)

*****

Starejši državljani neodvisne Republike Slovenije se morda spomnijo, da je v stari skupni državi Jugoslaviji bila Albanija prispodoba za majhno, žepno. Na njen račun smo zbijali mnoge šale. Ena je šla približno takole: Jugoslovanska mornarica je pripravljala pomorske vojaške vaje in imela premalo ladjevja, zato je Tito šefa sosednje prijateljske socialistične Albanije Enverja Hoxho prosil, naj mu posodi še svoje ladje. In iz Tirane je prišel odgovor: Ni problema. Vam pošljemo eno ali obe ladji? No, do nedavnega Slovenija ni dosegala pomorske vojaške moči Albanije. Zdaj smo nekje tam, kjer so bili Albanci včasih - v vicu. Pa ne zato, ker smo Albance končno ujeli s številom ladij (ta vojaška majhnost lahko našo žepno državo naredi simpatično), ampak zato, ker iz majhne vojaške flote delamo velik cirkus. Glede na zaplete z novo vojaško pridobitvijo bi sploh lahko rekli, da je Slovenija država humorja. Črnega. O.K. Rusi so imeli klirinški dolg do Slovenije. In marsikaj (denimo dobava plina) bi koristneje zaprlo njihov dolg kot nabava vojaške ladje. Vseeno pa je tudi kompenzacija v obliki vojaške ladje dobra, in sicer v toliko, da si ne umislimo kakega novega dragega nakupa. Zdaj imamo dve vojaški ladji. Srčno upam, da to pomeni, da imamo obe. In tu bi lahko bila zgodba jare kače ruskih dolgov končana. A se je šele odprla. Pa ne zaradi Rusov, temveč zaradi nas samih.

Slovenija je laična država. Verske skupnosti so po ustavi ločene od države. In verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje pa je svobodno. Tako pravi 7. člen ustave.

Zato je že postavljanje vojaške škofije nadvse problematično. Še zlasti, ker v majhni, načelno defenzivni državi lahko vsak, torej tudi poklicni vojak, svojo neodtujljivo pravico do verske oskrbe in obredja zadovoljuje kot vsak drug državljan. V prostem času. Na misijah v tujini pa jim tako ne morejo sami zagotoviti verske oskrbe. Zakaj torej vojaški vikariat? Katero z ustavo zagotovljeno pravico, ki sicer ne bi mogla biti realizirana, zagotavlja? Razumljivo je, da prihajajo predstavniki verskih skupnosti v zapor, ker seveda zaporniki ne morejo v cerkev, svetišče. Enako velja za bolnišnice. Toda vojaki morajo biti psihofizično sposobni še za kaj zahtevnejšega, kot je obiskovanje verskih obredov. A očitno ne gre za oskrbo. Gre za izrazito težnjo po (neformalnem) pozicioniranju slovenske RKC kot državne Cerkve. To jim na vse več področjih tudi uspeva. Niso redki primeri, denimo, ko ena od cerkva (kajpak RKC) blagoslavlja državne objekte (mostove, ceste), gasilsko opremo in moštva. Najprej je bilo to dojeto kot eksces, kasneje kot stalna praksa in na koncu kot samoumevnost.

Toda problem ni eden, problema sta dva. Najprej torej prepletanje Cerkve in laične države, potem pa še ekskluzivizacija RKC. Ob nedavni splovitvi naše bojne ladje Triglav je bilo to pokazano zelo nazorno. RKC se je sama pooblastila za zastopanje verskih skupnosti pri obredu blagoslavljanja. In ker je blagoslavljanje vojaške ladje nesprejemljivo in sporno, so nekateri glasno opozorili na neupravičeno ekskluzivizacijo slovenske RKC v vojaškem aparatu države ter seveda tudi na spornost vojaškega blagoslova vojaških naprav in orožja. Na to je upravičeno opozoril lama Shenpen Rinpoče, predstojnik budistične kongregacije v Sloveniji. Opozoril je na nekatera ključna vprašanja. "Prepričani smo, da je blagoslavljanje orožja neprimerno ter v globokem nasprotju z etičnimi načeli, ki jih učijo pristne religije. Pravi razlog za takšno ravnanje je verjetno poskus prepletanja države in največje verske skupnosti do točke, ko bo meja med obema tako zabrisana, da je ne bo več mogoče jasno zarisati," je zapisal ter opozoril tudi na latentno ozadje in motive vzpostavljanja vojaškega vikariata: "Tako kot je najbrž razlog za obstoj vikariata pridobivanje novih vernikov v državnem okviru ter zagotavljanje luksuznih 'prostočasnih' verskih storitev v službenem času (vikarji na primer sklepajo poroke, in to prav tu, v Sloveniji, kjer si vsak vojak lahko privošči cerkveno poroko v prostem času)." Dal je primer značilne ekskluzivizacije največje cerkve pri nas in navedel eksces, ko katoliška cerkev ni želela opraviti skupnega verskega obreda z evangeličansko cerkvijo na proslavi ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini. Da je resnično dregnil v osje gnezdo, se je videlo po tem, da so visoki predstavniki katoliškega klera začeli streljati nanj iz vseh topov. Tako ga je denimo teolog Janez Juhant v svojem značilnem diskvalifikatorskem slogu razglasil malodane za "rdečkarja". Češ, lamo Rinpočeja ustoličujejo za dežurnega kritika RKC, sicer ga ne bi proti običajnim navadam demokracije ustoličili za člana sveta RTV. Kako? Kakšne pa so običajne navade demokracije? Mar ni demokracija nekaj, kar je onstran navad? Navada je žegnanje državne imovine. Kaj pa bi lahko bilo narobe s sedenjem predstavnika neke druge, nekatoliške, nevečinske verske skupnosti v svetu RTV? Pa še res ni. Član programskega sveta ni lama Rinpoče, ampak Jernej Koselj. Pa se recimo potrudimo verjeti, da se je Juhant pač zmotil. A brez odgovora ostane vprašanje, kaj je neevropskega v tem, da v programskem svetu sedi predstavnik nevečinske cerkve. Mar ni prav to evropsko? In mar ni prav to Juhantovo zavračanje pravic drugih verskih skupnosti v predstavniških telesih institucij neevropsko in nestrpno?

Sicer pa si preberite velikošmarenski intervju mariborskega škofa v časniku Večer. Nič, kar počne RKC in kar počno teologi, ni spornega. Tudi blagoslavljanje orožja ne? Škofov odgovor je nadvse preprost. Vikar Plut je blagoslovil ladjo brez topa, dveh mitraljezov, protiladijskega raketnega sistema, protizračnih raket. Morda je to pozabil povedati, a v mislih je gotovo imel.

Če je blagoslov vojaške ladje brez njene opreme in funkcije perverzen, pa je obramba duhovščine pred očitki pedofilije naravnost bizarna. Škof Kramberger pravi, da dobijo po glavi za vsako malenkost, ko si naredijo malo veselja z otroki. Kaj pa je in do kod sega Krambergerjeva "vsaka malenkost"? Zagotovo imajo tudi na to vprašanje učinkovite odgovore.