Skrivnost vodilne države v regiji

(Foto: Bojan Velikonja)

Ostalo nam je, kot otrokom ostanejo geni staršev, barva oči ali razdražljiv značaj, in od petih, šestih državic nekdanje domovine - državice pa se na gomili SFRJ množijo kot amebe, do začetka naslednjega stavka jih bo že sedem - si danes vsaka prizadeva, da bi postala vodilna država v regiji.

Tako med temi sedmimi ni države in med sedmimi dnevi v tednu ni dneva, da v tamkajšnjih časopisih ne bi objavili smrtno resnega teksta o tem, da ima svet prav to državo za vodilno v regiji. Vsaka od teh državic stoji pred ogledalom, vleče trebuh noter, napenja mišice, mrko gleda in z nevarnim glasom sika skozi zobe: "Jaz sem vodilna država v regiji!"

V čem je poanta tega, da hoče biti neka državica vodilna v regiji, ni povsem jasno. Kaj dobi vodilna država v regiji, kakšen naslov je to? Ali ima vodilna država v regiji glas v upravi Svetovne banke, pride brez kvalifikacij naravnost v varnostni svet ali na svetovno nogometno prvenstvo, velja gol za zlato kopačko Uefe v ligi regionalnega prvaka toliko kot dva v drugih ligah regije? Ima vodilna država v regiji pravico, da ukinja parlamente regionalnih gubernij, uvede sankcije, bombardira krizna žarišča in z vojsko zasede regijo? Ali pa je to častni naslov, le pravica, da je premier vodilne države v regiji na skupinskih fotografijah v prvi vrsti, ob Angeli Merkel in Davidu Cameronu?

Nič od tega. Kolikor sem namreč razumel, je vodilna država v regiji kratko malo pogovorni izraz za balkansko državico, pojem iz križank, "sedem vodoravno, po velikosti druga vodilna na Balkanu". Saj pravim, niti ene ni, ki se na mednarodnem srečanju na vrhu ne bi predstavila z imenom in priimkom, pri tem pa pomenljivo pomignila in dodala: "Za prijatelje, vodilna država v regiji."

Hrvaški komentatorji tako te dni masturbirajo ob diplomatski ofenzivi predsednika Iva Josipovića, ki je po obhodu vseh grobnic od Pliberka do Ahmićev svojo pogrebno povorko na koncu zmagoslavno pripeljal v Beograd in s tem zmagoslavno potrdil, da je Hrvaška nesporno vodilna država v regiji in bo tako Bosno, Srbijo, Črno goro in druge reveže iz regije za roko pripeljala v Nato in Evropsko unijo.

Slovenija na drugi strani se je, medtem ko so se druge katastrske parcele v regiji prepirale zaradi mej, umaknila v Evropo in vsilila avtoriteto bogatega strica iz tujine, ki bo nečakom iz domačega kraja zagotovil delo in jih pripeljal v Evropsko unijo in Nato. A svojo zgodovinsko priložnost, vse simpatije zahoda in ves denar je bogati stric izgubil z idiotskim dolgoletnim nategovanjem s Hrvaško.

Medtem ko sta se Slovenija in Hrvaška tako prepirali zaradi mej, je svojo novo priložnost zaznala tudi postmiloševićevska Srbija, tradicionalno in zgodovinsko vodilna država v regiji, kot si rada dopoveduje, in si domišlja, da ves svet čaka samo še nanjo, po neizpodbitni logiki, po kateri so brez Srbije zaman vsa regionalna zagotovila, saj lahko samo glavni vir nestabilnosti v regiji postane pravi porok stabilnosti, miru in ljubezni med ljudmi v regiji, Evropi in Natu.

V tekmo se bo kmalu, o tem ni dvoma, vključila tudi geografsko in kulturno še najbolj logična vodilna država v regiji Bosna in Hercegovina, takoj ko se bo sama s sabo zmenila, katera je njena vodilna institucija - Federacija, Republika srbska ali Sarajevski kanton -, stvar pa je šla že tako daleč, da je knez Republike srbske Milorad Dodik ob nedavnem srečanju s črnogorskim predsednikom celo Črno goro povzdignil v vodilno v regiji. Že jutri bodo kosovski Albanci v Strasbourgu zlobirali, da bo neki poslanec na hodnikih evropskega parlamenta Kosovo izpostavil kot mladega "balkanskega tigra" in nedvomno skorajšnjo vodilno državo v regiji, in tako ostaja samo še Makedoniji, da si izmisli neko varianto, neko teorijo o ukrivljenosti vesolja in regije, po kateri je Makedonija povsem logična vodilna država v regiji.

Vsak dan se tako v regiji menjavajo vodilne države, vsako soboto ambiciozni gostitelji na Brdu pri Kranju, v Sarajevu, Dubrovniku ali Beogradu organizirajo nekakšno smešno regionalno konferenco s pravcatimi črnimi limuzinami, pisanimi zastavicami, prevajalci, slušalkami in ostrostrelci na strehah, potem pa se naslednji dan v časopisih razglašajo za vodilne v regiji. In vsaka med njimi ima kakšnega svojega nemškega, britanskega ali ruskega vodjo diplomacije, ki ji je po telefonu zaupno sporočil, da svet računa prav nanjo.

Kaj pravzaprav pomeni biti vodilna država v regiji, ki je vse skupaj ni več kot za eno Romunijo, se še danes ne ve prav dobro. Zveni pa zajebano. Vodilna država v regiji ima namreč fotografijo predsednika z Barackom Obamo pred kaminom v Beli hiši, v mobitelu telefonsko številko Bona Voxa, glavno mesto v CNN-ovi vremenski napovedi, najdaljši članek v Wikipediji in zunanjega ministra, ki ga, med brati, na East Riverju vidijo kot bodočega generalnega sekretarja Združenih narodov.

Iz našega zornega kota je naša vodilna država v regiji svetovna faca, redna gostja svetovnih političnih metropol, kličejo jo z vzdevkom in zadržujejo dih, ko čakajo na njeno sodbo o humanitarni krizi v Gazi, borze v Londonu, New Yorku in Tokiju se tresejo, ko naša vodilna država v regiji stakne poletno virozo.

Kako zelo bi bili balkanski tigri presenečeni, če bi vedeli, da v tem, kako mu že pravijo, svetu, za našo vodilno državo še nihče ni slišal, regijo pa komaj poznajo. Vse, kar vedo o nas, so izvedeli v devetdesetih na CNN-u, še danes se tega nejasno spominjajo, niso si vsega zapomnili, vedo pa, da se tam bojujejo vsi proti vsem, Slovenci iz Kambodže proti Hrvatom iz Libanona, libanonski Hrvati proti Bošnjakom s Cejlona, cejlonski Bošnjaki proti Srbom iz Rodezije, rodezijski Srbi proti vsem in vsi govorijo isti jezik. V tej Indokini je vse tako zapleteno, kot tudi sicer po vsej Južni Ameriki.

Še sreča, da je tam vodilna država v regiji Kitajska, sicer bi se ti divjaki spet pobijali med sabo.