Vendar blagovne znamke, ki so postale logotip za globalizacijo - recimo naftna mogotca British Petroleum in Shell ali pa farmacevtska giganta Novartis in Monsanto - se vse težje primerjajo s Skupino Lafarge. Na dan prihajajo alarmantne ugotovitve raziskav, ki analizirajo onesnaževanje cementarn ter njihov vpliv na naravo in človeka.
Živimo v svetu, kjer niti hrana niti nafta ne dohajata povpraševanja po betonu. Samo še voda je blago, ki ga primanjkuje bolj kot betona. Zato ima vodilna korporacija v proizvodnji cementa in gradbenih materialov - francoska Skupina Lafarge - vse pomembnejše mesto na globalnem trgu. Nastala je iz francoskih cementarn v začetku 19. stoletja, danes pa z lovkami, razpredenimi po oseminsedemdesetih državah sveta po vseh celinah, obvladuje proizvodnjo cementa in gradbenih materialov. Za njo stojijo vplivni ljudje z dovolj močno in prepričljivo logiko, sredstvi in načini za dokazovanje neoporečnosti in nedolžnosti korporacije.
Lafarge je med najuspešnejšimi investitorji v Iraku, saj ima poleg cementarn v Kurdistanu tudi velik delež največje cementarne v Kerbali. V tekmo za povojno obnovo Iraka vstopa kot najresnejši kandidat, ki je prekosil celo nekatere ambiciozne načrte naftnih družb. V Indijo je vstopil leta 2008. V manj kot dveh letih je s 75 obrati v 25 mestih po vsej državi prevzel vlogo vodilnega ponudnika betona. Neuspeh je doživel le v Venezueli, kjer je vlada nacionalizirala večino naravnih virov, nahajališč in industrije. Vendar se za uspehom Skupine Lafarge ne skriva samo širitev na globalnem trgu. Na delu je neka druga logika, ki se je naslonila na vse bolj množične zahteve ljudi po okoljsko vzdržnih in trajnostnih pristopih.
Lafarge je recimo glavni dobavitelj gradbenega materiala za World Expo 2010 v Šanghaju, katerega letošnji moto je "Boljše mesto, boljše življenje" ter promovira inovativno in trajnostno gradnjo. V afriških državah, kjer drži večinske deleže cementarn, gradi šole, zdravstvene centre in domove za sirote. Britanska podružnica je 13. julija letos sponzorirala največji globalni gospodarski forum o biodiverziteti in vse več je projektov o inovativnih, ekoloških in trajnostnih pristopih, za katerimi je blagovna znamka Lafarge.
Ne moremo si predstavljati, da kljub vsem okoljskim predpisom vlad in mednarodnih organizacij večina znanstvenih analiz o negativnem vplivu cementarn na življenje nastaja šele v zadnjih nekaj letih. Postopno in sprva nevidno zastrupljevanje, ki so ga povzročale cementarne, so znanstvenike iz ZDA zganile šele po več kot petdesetletnem obratovanju podružnic Lafargea. Dokazali so, da so cementarne četrti največji onesnaževalec okolja z živim srebrom in svincem. Živo srebro je takoj za plutonijem druga najbolj nevarna spojina na svetu, ki ne uničuje le ljudi, ekosistema in živali, pač pa zavira tudi mikrobiološko aktivnost v zemlji.
Prebivalci naselij ob cementarnah v ZDA so že vrsto let zahtevali neodvisne analize izpustov in posledic onesnaženja. Saje, megla, smrad, ki so prihajali iz dimnikov podobno kot v primeru Lafargea Cementa v Trbovljah, povečano obolevanje otrok, živali, dreves... so bili dovolj zgovorni kazalci, da bi bilo treba ukrepati. Bolj kot so se organizirali prebivalci, močnejše je odgovarjal cementni lobi. Ameriški častnik Washington Post je napadel Hillary Clinton, ki je bila pred dvajsetimi leti članica sveta direktorjev ameriške podružnice Lafargea. Ugotovil je, da je korporacija takrat uvajala temeljne spremembe v proizvodnji cementa. Za segrevanje peči je namesto naravnih surovin uporabljala strupene odpadke. Pri sežiganju je prihajalo do spajanja na tisoče novih kemikalij, ki jih v naravi ni mogoče najti in ki so najbolj nevarne za sesalce. Zaradi nepopolnega izgorevanja odpadkov so nastajale nove snovi, za katere so kemijski inštituti dokazali, da spadajo med najbolj strupene snovi, ki jih je človek izumil v 20. stoletju.
Ameriška Agencija za varstvo okolja (Environmental Protection Agency - EPA) je Lafarge v Alabami zaradi nevarnih in prekomernih izpustov kaznovala z globo 1,8 milijona dolarjev, vendar, ker je Bill Clinton leta 1993 nastopil mandat v Beli hiši, je kazen skopnela na 600.000 dolarjev. Cementarna je pri sežiganju nevarnih odpadkov proizvajala dioksine in furane, ki so rakotvorni, mutageni in teratogeni. To pomeni, da povzročajo obolenja reproduktivnih organov, zastrupljajo jetra, slabijo imunski sistem, povzročajo obolenja na žlezah, rakaste tvorbe, bolezni kože, kronične bolezni dihal, odpoved ledvic, možganske poškodbe, poškodbe živčnega sistema in tako naprej.
Najbolj zgovoren primer zastrupljevanja v ZDA je podružnica Lafargea v Raveni v državi New York. Poleg vseh vrst raka in tumorjev so med otroki, ki jih danes zaradi visoke vsebnosti težkih kovin v njihovih organih imenujejo "heavy metal kids", odkrivali alzheimerjevo bolezen, porast avtizma, hiperaktivnosti ter druge že omenjene bolezni. EPA je zaradi primerov iz Ravene prvič zaostrila okoljske standarde in od vseh 163 Lafargeovih podružnic v ZDA zahtevala znižanje izpustov živega srebra za več kot 80 odstotkov. Maja letos so z novo raziskavo pristopili še raziskovalci s Harvarda, okoljevarstveniki in odvetniki pa so se povezali pri prvih tožbah in poskusih za zaprtje cementarne.
In Trbovlje? Ko je leta 2007 v cementarni odpovedala razžvepljevalna čistilna naprava, se je trideset tisoč litrov mešanice vode in apnenčeve moke izlilo v Trboveljščico in Savo, zaradi česar je poginilo okoli milijon ribjih mladic. Člani Eko kroga, ki se že šesto leto bojujejo proti cementarni Lafarge, imajo zaradi upiranja "prostovoljnemu" zastrupljevanju nad glavo še grožnje in tožbe. Šele ko so Zasavci ustavili premierjevo vozilo, je zasijala možnost, da bo vlada opazila dolgo zgodbo o zastrupljevanju, ki jo ljudje iz dneva v dan živijo v Zasavju. Pa se premier za sestanek z Zasavci lahko zares dovolj dobro pripravi le v nekaj dneh? Zgodi se lahko, da ga kak Zasavec pomotoma uščipne ali ugrizne, kot se je dogajalo med "heavy metal" otroki v ZDA, ki so jih zaradi pretirane sle po nasilju in visokega praga bolečine izključili iz vrtcev ter poslali na razstrupljevanje.
