To so vse neizplačane plače migrantskih delavcev, ki jih, kot vse kaže, gradbeni velikani ne nameravajo poravnati. Medtem so notranji organi v skladu z varovanjem državnega teritorija neizplačane subjekte izgnali iz Slovenije. Da sedaj životarijo po vaseh in predmestjih Bosne in drugih republik nekdanje bratske Jugoslavije, ni več ovira za gradbene velikane, ki se po moško trepljajo po ramenih. "To je tista prava konkurenčnost!" pravijo, in imajo kar prav, kajti redko kateremu kapitalistu je uspelo "strošek dela" v celoti spremeniti v osebni dobiček. Pred gradbenimi velikani so bili tako podjetni le še lastniki sužnjev.
Nemogoče je, da bi prav vsi državni organi, inšpekcije in institucije odpovedali, ko gre za pregon organiziranega kriminala, ki je v Sloveniji ustvaril razmere, ko je večtisoč delavcev ostalo brez večstotisoč evrov neizplačanih plač. Kdo sploh lahko oceni, za kakšno vsoto gre? Medtem ti novci pred očmi vse slovenske javnosti skačejo v blagajne županov, se donirajo za strankarske partije in druge posebne interese izbrancev. Kako hudo smrdi bratenje slovenskih politikov, uradnikov in gradbenih velikanov, ostaja osebna izkušnja, kalvarija izgnanih migrantskih delavcev.
Na izkoriščanja migrantskih delavcev so doslej opozarjali nekatere aktivistične skupine in sindikati, v največji meri pa migrantski delavci sami, saj so pred leti, dokler jim delodajalci z grožnjami niso prepovedali javnega nastopanja, hlepeli po medijski osvetlitvi nepravičnosti in izkoriščanja. Takrat so z aktivisti Socialnega centra Rog ustvarili radijsko oddajo Viza za budučnost nevidnih delavcev sveta. Kasneje je nastalo še nekaj medijskih odzivov, spomladi tudi dokumentarni film. V zadnjih tednih pred parlamentarnimi počitnicami pa se je - kdo bi to lahko verjel - trpljenje migrantskih delavcev začelo opevati celo v državnem zboru, tam, kjer bi ga lahko preprečili, če bi za to imeli interes.
Nevidni delavci sveta in aktivisti Socialnega centra Rog so se povezali z bosanskimi delavci iz kočevskega podjetja Prenova, ki so se, izgnani domov v Cazin, organizirali kot Organizacioni odbor Cazin. Pristopila sta tudi Udruženje za političke nauke iz Fakulteta za političke nauke v Sarajevu in gibanje Dosta. V ponedeljek organizirajo javno manifestacijo, ki bo med drugim udarjala na vrata slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, da bi razgrnili več let zamolčano sistematično izkoriščanje bosanskih delavcev v Sloveniji. Ali bo slovenska vlada to opazila, je težko verjeti, kaj bo storila tista v Bosni, lahko samo ugibajo. Bo pa to zelo jasno sporočilo za vse brezposelne delavce v Bosni, ki si želijo na delo v Slovenijo, da spoznajo našo "demokracijo".
Gibanje Dosta ima za seboj že pet let boja in v njem tudi zmago delavcev Granita d.o.o. iz Jablanice. Direktor Granita, podjetja, ki je črpalo surovine za gradbena podjetja, je leta 2009 sprožil postopek stečaja, ker naj bi imel 12 milijonov evrov dolga. Delavci so ocenjevali, da realen dolg podjetja ne presega štirih milijonov evrov, kar pa bi lahko izplačali samo s prodajo zalog v skladišču ali pa s prodajo strojev, dragih osebnih avtomobilov, pisanih na podjetje, ali pa zapuščenih nepremičnin podjetja, v skrajnem primeru tudi s prodajo dela nahajališča. Ko so leta 2009 delavci imeli že 13 neizplačanih plač in za osem let neizplačanih socialnih in pokojninskih prispevkov, so zasedli podjetje, blokirali traso Sarajevo-Mostar ter čakali na tožilca za organiziran kriminal iz tujine.
Prebivalci Bosne so imeli do nedavnega zaradi visoke korupcije in organiziranega kriminala v državi možnost, da so jih na sodišču zagovarjali mednarodni tožilci, ki so jih določili predstavniki mednarodne skupnosti. To se je v primeru Granita iz Jablanice pokazalo kot rešitev, saj je postal prvo podjetje, kjer je zmagal delavski boj, ne pa kapital in korupcija. Delavce sta podpirala le gibanje Dosta in 4000 krajanov, ki so poznali ozadja in opazovali korupcijo. Sodišče je lastnika podjetja, župana, vpletene predstavnike strank in menedžerje podjetja obtožilo organiziranega kriminala, direktorja čakata dve leti zapora. Delavcem morajo sedaj povrniti plače in vse ostale bonitete, podjetje pa se mora vrniti v državno last ter nadaljevati normalno obratovanje.
Gibanje Dosta, ki je bilo pomemben člen pri reševanju Granita in se sedaj angažira tudi za gradbene delavce, izgnane iz Slovenije, je sicer nastalo iz internetnega foruma anonimnih posameznikov, ki so si virtualno izmenjevali frustracije nad domačo politiko, korupcijo, brezposelnostjo, brezperspektivnostjo, kriminalom in nasiljem v državi. Ker se je njihov osebni gnev uglasil kot kolektiven gnev, so sklenili, da bodo individualna, anonimna in intimna razmerja med tipkovnico in brezžično povezavo nadomestili z razgovorom iz oči v oči v eni od javnih kavarn. Tam se je leta 2006 rodilo gibanje Dosta, ki je odtlej vsako soboto opoldne prihajalo pred parlament na javna zborovanja, iz katerega so leta 2008 izbruhnile velike večmesečne demonstracije in zaradi katerih je padlo nekaj podkupljenih kadrovskih stolčkov, bilo zaprtih več direktorjev in odstavljenih več neodgovornih politikov.
Dosta je postalo ljudsko gibanje s članstvom po vsej Bosni in Hercegovini. Za cilj je postavilo poskus alternativnega sindikalnega organiziranja za delavske pravice v državi in skupen boj proti nacionalizmu, zaradi katerega ima povojna Bosna še vedno krvavo diskriminacijo. Akterji gibanja Dosta so v uporu delavcev iz Granita dobili pozitivno prakso delavskega boja, ki jo bodo lahko uporabili tudi za primere zlorabljenih bosanskih delavcev v Sloveniji. Morda bo prav združitev slovenskih in bosanskih gibanj ter samoorganiziranih delavcev odprla Pandorino skrinjico za Slovenijo, v katero so poleg delavskega upanja zaprti tudi organiziran kriminal, institucionalizirana diskriminacija in korupcija.