"Pred časom sva se z Lahovnikom neformalno pogovarjala, ali bi postal član DeSUS. Lahko se zgodi, da ga bom v prihodnjih dneh spet poklical."
Karel Erjavec, predsednik DeSUS (Žurnal24, 7. julij 2010)
Pred slovesnostjo bo (premier Pahor; op. a.) položil venec ob grobišču Jame pod Krenom. Novica je zanimiva zato, ker je nadškof Anton Stres še dopoldne izjavil, da po njegovem védenju novomeška škofija na slovesnost ni povabila nobenega politika.
Popoldne pa se je pokazalo, da je Pahor vabilo vendarle dobil. "Zgodba je zelo preprosta. Prek nadškofa Antona Stresa je do mene prišla informacija, da bi se predsednik vlade želel udeležiti slovesnosti, zato sem mu vabilo v tem tednu tudi poslal," nam je pojasnil ekonom novomeške škofije Janez Gril.
(Delo, 3. julij 2010)
Po referendumu o arbitražnem sporazumu smo napovedovali, da bo vladna koalicija lahko nekaj časa bolj sproščeno dihala. In je res. Kar en mesec je vzdržala. Kar je za tako koalicijo (in s tako opozicijo!) dolgo. Ravno mesec po referendumu je spet začelo pokati po vseh šivih. Zanimivo je, da tokrat ključni iniciator trenj in napetosti ni Janša, ki si očitno še ni opomogel od šoka po referendumu, ki bi ga glede na populistično platformo, ki na referendumih praviloma določa zmagovalca, moral dobiti, ampak koalicija spet poka od znotraj.
Menim, da sam dogodek tedna, to je izstop ministra Lahovnika iz stranke Zares, ne bo bistveno vplival na moč in pozicije akterjev v visoki politiki. Namreč, tega ne gre primerjati z razpadanjem stare LDS. Takrat so si odstopi, izstopi, prestopi sledili z učinkom snežene kepe. Tokrat gre zgolj za uskladitev formalnega stanja z dejanskim. Pač Golobič in Lahovnik praktično vse od volitev spita v ločenih spalnicah. Afera Golobič oziroma Ultra je bolj ko ne paravan za prikrita konceptualno in praktičnopolitično motivirana razhajanja. Lahovnikov izstop zato po vsej priliki ne bo povzročil nobenih dodatnih odhodov in pretresov. Obratno, iz izjav akterjev se zdi, kot da je vsem odleglo. Tako Lahovniku kot zaresovcem. No, kakorkoli. Razmere niso bile in tudi v bodoče ne bodo škodljive niti za Lahovnika niti za Zares. Lahko bi rekli, da stranki Zares prisotnost in nedvomna popularnost Mateja Lahovnika doslej nista nič koristili, in obratno, Mateju Lahovniku članstvo v Zares ni škodilo. In sedaj? Precej podobno. Odhod Lahovnika stranki Zares ne bo škodil in tudi Lahovniku sam po sebi ne bo koristil. Razen, seveda, če ima v mislih konkretne manevre. V tej špekulaciji se morda skriva odgovor na preostalo odprto vprašanje, zakaj je odšel prav zdaj. Najbrž ne zato, ker ima ponovno odprto povabilo v DeSUS. DeSUS je nasploh perspektivna stranka, ker prej ali slej vsak pride na vrsto. Je zadnja politična postaja pred trajnim odhodom s političnega prizorišča. No, Lahovnik je dovolj mlad, da bi lahko (bo?) verjetno izkoristil še kakšno vmesno postajo. Katero, če sploh katero? Pravzaprav je njegov profil tak, da bi se lahko uvrstil v praktično vsako stranko. Lahko bi bil neoliberalec, kot je sedaj levi liberalec. Lahko bil socialdemokrat, pa tudi Janšev demokrat. Še več. Lahko bi bil v ljudski stranki ali celo Novi Sloveniji. Izražal je denimo skepso do najbolj občutljivega člena družinskega zakonika (posvojitve). Tako univerzalno sprejemljiv populizem je navsezadnje proizvedel neverjeten paradoks. Vodi občutljiv gospodarski resor. Splošno mnenje (upravičeno ali ne) je, da rezultatov ni, sam pa je najbolj popularen minister. A ne glede na vse to, je do zdaj lahko sobival v Zares, kjer imata tako ali tako dva poslanca vsaj tri različna mnenja o isti stvari. Torej motiv ne more biti ne Ultra ne Zares. Morda kaj "šestega"?
Razhod med Lahovnikom je v času kislih kumaric odmeven, a koalicija zaradi njega ne bo na prav veliki preizkušnji. Res velik politični pretres se je zgodil v globoki senci kočevskih gozdov. Namreč, slovenski RKC je uspelo izjemno zmanipulirati Pahorja. Ali pa se je pustil? Kot so mediji poročali prejšnji teden, si je cerkev privoščila "spravno slovesnost z mašo", na katero niso povabili politike. Vabila ni dobil niti predsednik Türk, ki je lani julija pisal Slovenski škofovski konferenci (SŠK) in dal pobudo, da se v letu 2010 pripravili "primeren javni dogodek, ki bi okrepil medsebojno razumevanje in sodelovanje". Stres je ta dogovor zavrnil z banalno argumentacijo, da je medtem prišlo do spremembe na vrhu škofovske konference, Türk pa, da pobude ni ponovno izrekel. Milo rečeno - nenavadno. A potem se je nadškof še zlagal, ko je trdil, da vabilo ni romalo na naslov nobenega politika. Še Spomenke Hribar niso vabili! No, morda se za nadškofa, ki je bliže Bogu, ne spodobi reči, da laže, ampak da govori le neresnico. Kajti pokazalo se je, da se je na slovesnosti pojavil Pahor. O.K. Lahko, da se je nekoliko ponujal, a iz korespondence jasno sledi, da Pahor ni tam zgolj zato, da bi izkoristil državljansko pravico do prižiganja svečk, ampak zato, ker je bilo vabilo poslano "v dogovoru z nadškofom dr. Stresom", kot je v vabilu eksplicitno zapisal dr. Gril. (V dogovoru z nadškofom dr. Stresom Vas vabim, da se udeležite spravne slovesnosti.) Šlo je za hudo, doslej najhujšo manipulacijo in instrumentalizacijo spravne slovesnosti v Kočevskem rogu. No, vpogled v vabilo je kar neprijeten. Najprej zato, ker je Pahor še enkrat pokazal, da ne dojema protokolarnih pravil. Pusti se povabiti ekonomu novomeške škofije. Da je dr. Gril sicer spodoben gospod, ne spremeni dejstva. Če gre za uradno slovesnost, na katero se povabi visoke predstavnike države (poleg predsednika republike dr. Türka tudi predsednik državnega zbora dr. Gantar vabila ni prejel), ne more vabiti kdor koli. Če gre za zasebni Pahorjev obisk maše, potem ta nima kaj zagotavljati, da bo na MO uredil udeležbo častne straže. Seveda je Cerkev grdo zlorabila pietetno manifestacijo za politično demonstracijo. In imela jasne motive tudi s selektivnim vabljenjem. A manipulacijo je zares omogočil šele Pahor. Spravne slovesnosti se, kot je razvidno iz korespondence, ni udeležil kot zasebni romar, ampak kot predsednik vlade. Kaj s takim ravnanjem sporoča javnosti Cerkev, ki manipulira z žrtvami pobojev, je jasno. Kaj sporoča Pahor, pa pravzaprav tudi. Vsem, razen njemu.
