Ciklon komunizma hodi po Sloveniji

Boris Dežulovič (Foto: Bojan Velikonja)

Notranjost Slovenije je vkovana v sneg in led, na Primorskem so sunki burje dosegali hitrost tudi do dvesto kilometrov na uro, orkanski veter, ki je divjal po Vipavski dolini, je bil komaj kaj šibkejši. Tri metre visoki valovi so pustošili po obalah Piranskega zaliva, v Novi Gorici in Kopru so se drevesa rušila na avtomobile, nevihtno neurje je trgalo strehe in fasade, na cesti Razdrto-Ajdovščina in Podnanos-Ajdovščina pa so sunki vetra prevračali težke vlačilce.

Po mestih so zavijale sirene gasilskih vozil in rešilnih avtomobilov, štabi civilne zaščite so državljane opozarjali, naj dobro zaprejo okna in ostanejo doma, Agencija za okolje pa je v sredo razglasila najvišjo, rdečo stopnjo alarma: v Slovenijo se je vrnil komunizem.

Prvi je pojav raziskal in pojasnil vodilni slovenski meteorolog Dimitrij Rupel. Svoje ugotovitve je prejšnjo nedeljo obelodanil v pismu tujim veleposlanikom v Sloveniji. Po obdobju prave tropske idile v času Janševe vlade - je opozoril Rupel - se v Slovenijo spet vrača pošast komunizma: Pahorjeva vlada je okoli sebe zbrala militantne levičarje in rehabilitirala preživele komuniste z vstalim Milanom Kučanom in njegovo protinatovsko retoriko na čelu, novi predsednik Danilo Türk, ki ga Rupel povezuje s teroristično dejavnostjo jugoslovanske policije v Avstriji v sedemdesetih letih, pa je odlikoval nekdanjega šefa komunistične tajne policije.

Kaj se je leta 1990 pravzaprav zgodilo v Sloveniji, se sprašuje nekdanji šef slovenske diplomacije - je bil to dokončni prelom s komunizmom ali samo trenutna kriza, ki so jo slovenski komunisti naposled prebrodili, pripravljeni, da danes nadaljujejo tam, kjer so njihovi tovariši odnehali pred dvajsetimi leti?

"Slovenija se je vrsto let predstavljala kot 'sončna stran Alp'," pravi v dramatičnem poročilu dežurni meteorolog Dimitrij Rupel. "'Sončno stran Alp' je danes, če citiram Agatho Christie, zagrnilo 'zlo pod soncem'. Slovensko sonce so prekrili oblaki!"

Svoje obsežno meteorološko poročilo je Rupel objavil v nedeljo, 7. marca, toda - kot v klasičnih klišejih iz filmov katastrofe - nihče ni resno jemal niti njegove vremenske napoved niti opozorila, da bo sredozemski ciklon iz Španije in Francije Sloveniji v naslednjih dneh prinesel slabe, stare komunistične oblake.

Nihče se ni pretirano razburjal niti, ko so naslednji dan oblaki v resnici prekrili slovensko sonce. Še manj da bi komu vzbudilo pozornost, ko so iz sivih oblakov nad Dolenjsko in Štajersko padli prvi nedolžni kosmi snega ali ko je burja razburkala morje pred slovensko obalo. Ko je bila skoraj vsa Slovenija ujeta v sneg, led in orkanski veter, je bilo prepozno: vrata šol, vrtcev in trgovin so ostala zaprta, ladje so obtičale v pristaniščih, avtoceste in ceste so bile zaprte za promet, življenje je zastalo. In država se je kot v časovni kapsuli v eni od epizod Cone somraka znašla v marcu 1990.

Sloveniji je pokazal zobe slinasti obraz "zla pod soncem": komunizem se je vrnil.

Osmega marca, dan po Ruplovem opozorilu, so komunistični zombiji na skrivaj obeležili dvajseto obletnico zgodovinskega datuma, ki se ga v Sloveniji nihče več ne spomni: na ta dan leta 1990 je skupščina Socialistične republike Slovenije odstranila predpono "socialistična" iz svojega imena. Točno dvajset let pozneje je Republika Slovenija spet Socialistična republika Slovenija. Komunisti so nadaljevali tam, kjer so njihovi tovariši odnehali pred dvajsetimi leti. A tega ni opazil nihče razen Dimitrija Rupla!

In ko bo sneg v prihodnjih dneh skopnel, ko se bo morje umaknilo in bo sonce spet posijalo na južne obronke Alp, bodo pretreseni Slovenci pogledovali okoli sebe in se spraševali, kaj se je zgodilo. Na koledarjih bo pisalo "marec 1990", na mejnih prehodih "Socialistična republika Slovenija", po mestih pa bodo patruljirali debeli, brkati miličniki Ljudske milice s peterokrakimi na kapah in Türkovimi medaljami na uniformah ter po ulicah mahali s pendreki in lovili poštene slovenske domoljube.

Toda vse bi bilo lahko drugače, če bi kdo prebral Ruplovo pismo. Ko ga Dimitrij Rupel vsaj ne bi pisal tujim veleposlanikom, v angleščini, ampak svojim Slovencem, v svoji slovenščini. Ko bi vsaj dal svoj Manifest profesorju Božidarju Debenjaku, da bi ga prevedel v slovenščino.

"Ciklon hodi po Evropi - hladni sredozemski ciklon," piše v svojem Meteorološkem manifestu Marxov bližnji sodelavec Diemitrich Rupels. "Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu ciklonu, meteorološki zavodi, zimske službe, avto-moto zveze, španski gasilci in francoski sinoptiki. Zlo je pod soncem, oblaki so prekrili sonce!"

So primeri, zlasti med starejšimi - ni to tako redek pojav -, da ljudje začutijo spremembo vremena. Takšne ljudi imenujemo meteoropati: nekaj dni preden se vreme spremeni, preden hladna fronta nekakšne ciklone spremeni v severni veter in snežne padavine, ali ko se, kaj vem, stabilni časi liberalne demokracije spremenijo in sprevržejo v čase komunističnega enoumja, jih zabolijo sklepi ali kosti. Ali pa - so tudi takšni primeri - glava.

Zdravniki jim takrat najpogosteje priporočijo, naj ne hodijo ven.

V Ruplovi Socialistični republiki Sloveniji se temu reče "hišni pripor".