Slovo Nikoliničkrivega

Tatjana Pihlar (Foto: Luka Cjuha)

Dolgemu uvodu, v katerem je ponavljal stavke o svoji nedolžnosti in poštenosti tako glede suma, da je vpleten v korupcijo pri trgovanju s kmetijskimi zemljišči in z glasovi podpore v parlamentu, kot tudi glede interpelacije zaradi spornega vračanja nevarnih bulmastifov lastniku, je naposled sledilo edino logično sporočilo: »Nepreklicno odstopam z mesta ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

To bi moral Milan Pogačnik storiti že 3. februarja, dan po tragediji dr. Saše Baričeviča, ki so ga raztrgali lastni bulmastifi, potem ko mu jih je Pogačnikovo ministrstvo vrnilo. In to v posmeh vsem, saj so se isti psi istega lastnika že pred krutim napadom na Stanislava Megliča večkrat znesli nad ljudmi ali drugimi živalmi, po Megliču so poškodovali celo inštruktorico v zavetišču.

Zato je bilo tudi laikom, kaj šele strokovnjakom, jasno, da takšna pasje-človeška naveza nikoli več ne bi smela biti skupaj. A je bila, do tragičnega 2. februarja, ko so jo pogubno odnesli vsi – lastnik in njegovi trije štirinožci. Zakaj in kako se je to zgodilo, naj bi – tako vsaj obljublja premier Borut Pahor – kljub odstopu kmetijskega ministra pristojni vendarle do kraja raziskali. To, kako so se zadeve lotili kriminalisti in tožilci, pa ne zbuja pretiranega optimizma, saj pet tednov po smrti zdravnika Saše Baričeviča še vedno ni znano niti to, kaj se je usodnega dne dogajalo na njegovem dvorišču, čeprav so patologi svoje delo že zdavnaj končali.

Da odstop ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika močno zamuja, navsezadnje kažejo tudi javnomnenjske raziskave, saj od izbruha afere z bulmastifi priljubljenost nekaterih vladnih strank (zlasti SD in LDS) močno pada. Če bi Pogačnik zaradi objektivne in moralne odgovornosti odstopil takoj po tragediji, gotovo ne bi bila danes tako globoko pod vodo niti notranja ministrica Katarina Kresal, ki je za vrnitev bulmastifov Saši Baričeviču kriva iz največ dveh razlogov: ker živi in ker si to življenje deli z Mirom Senico, ki je znanemu ljubljanskemu zdravniku s številnimi pravniškimi triki pomagal, da je dobil pse nazaj.

Pasji aferi, ki je močno omajala ugled vlade, je sledilo še torkovo spektakularno pridržanje kmetijskega ministra Milana Pogačnika, osumljenega, da si je želel v zameno za zemljišča v Prekmurju zagotoviti podporo Jelinčičevih poslancev pri odločanju o interpelaciji, ki sta jo zaradi afere z bulmastifi proti njemu vložili SLS in SDS.

To, da so kmetijskega ministra – zaradi domnevnih dogovorov pod mizo, ki mu jih očitajo tudi v zgodbi z bulmastifi – pridržali kriminalisti, pa je bilo očitno kaplja čez rob celo za pregovorno strpnega in prizanesljivega premierja Boruta Pahorja. »Sum korupcije je huda stvar in minister odhaja. Torej ne gre več za to, da se kdo postavlja v njegov bran,« je bil tokrat odločen Pahor, pa čeprav gre tudi v tem primeru le za sum, da bi lahko šlo nekaj narobe.

Politična šola z bulmastifi je bila očitno predraga, da bi jo premier ponovil še z zemljo.