Umori iz časti in nasilje v družini

Navi Pillay je visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Kadar se ženske razume kot nosilke družinske časti, lahko hitro postanejo žrtve fizičnega nasilja, pohabljenja ali pa jih "užaljen" moški celo umori. Takšni zločini ostanejo pogosto zamolčani ali pa so celo sprejeti z odobravanjem sorodnic.

Umori iz časti se dogajajo, da bi z njimi "popravili" čast družine oziroma prelomljene družbene norme, še posebno v primeru spolnih odnosov. Razlog za umor je lahko tudi želja ženske, da bi se poročila, če želi živeti z osebo po njeni volji, se ločiti ali uveljavljati pravico do dedovanja. Včasih samooklicani "rešitelji" ukrepajo le na podlagi govoric in sumov brez podlage. Prepričani so, da ravnajo prav, samo dejanje pa je razumljeno kot upravičeno. Ženske so tako obsojene na smrt, ne da bi imele pravico povedati svojo resnico, in ostanejo brez možnosti pritožbe.

Ta sprevržena logika in nasilje, ki iz nje izhaja, se dogajata tudi takrat, ko moški ženskam izkazujejo pozornost, ki je ne želijo, zato postanejo žrtve posilstva, vključno z incestom. V tem primeru so dvojne žrtve, zločin pa je oproščen. Pogosto lahko krivci za zločine računajo na popolno ali delno oprostitev ovadbe, saj so zakoni v teh primerih pogosto popustljivi ali po svoje razumljeni. Včasih lahko napadalci celo uživajo občudovanje skupnosti, v kateri živijo. Njihovo dejanje se razume kot konec neprimernega vedenja neubogljive ženske, ki je bilo zabrisano s krvjo.

Umori iz časti so zločini, ki jemljejo pravico do življenja, svobode in telesne nedotakljivosti, kršijo prepoved mučenja, krutega ali nehumanega ravnanja, prepoved suženjstva, prepoved diskriminacije na podlagi spola in prepoved spolnih zlorab, jemljejo pravico do zasebnosti in zanikajo nujno odpravo diskriminatornih zakonov ter škodljivih praks zoper ženske.

Razmišljanje, da so tovrstne prakse značilne le za nazadnjaške kulture, je posplošeno in zavajajoče. Dejstvo je, da se ženske v vseh državah sveta soočajo z nasiljem v domačem okolju, kjer bi se morale počutiti varne, ne pa ogrožene. Umore iz časti lahko po načinu razmišljanja enačimo z drugimi oblikami nasilja v družini. Takšni zločini izvirajo iz želje po popolnem nadzoru nad žensko in zatiranju njenih želja ter pravic.

Ženske so ujete znotraj svojih domov in nemočne pred nasiljem, ki jih obkroža. Zaradi tega ostane veliko zločinov nad ženskami zavitih v molk in občutek sramu, namesto da bi se jih obsodilo kot nezaslišane kršitve človekovih pravic.

Čeprav ekonomska samostojnost žensk lahko ponudi številne poti iz družbenih omejitev, zlorab in podrejanj, se nasilje nad ženskami povečuje celo v državah, kjer so ženske dosegle finančno neodvisnost in visok družbeni položaj. To sili uspešne podjetnice, spoštovane parlamentarke, odlične akademikinje in profesionalne ženske v dvojna življenja. V javnosti so prepoznane kot vzor družbe, v zasebnem življenju pa ponižane in žrtve nasilja.

Tipičen odziv na nasilje v družini je pošiljanje žensk v varne hiše, s čimer se jih odstrani iz okolja, v katerem živijo. Žal so krivci za nasilje redko prisiljeni zapustiti svoj dom in se soočiti s sramoto, ki jih doleti, ter živeti v strahu pred lastnim domom.

Takšno ravnanje je treba spremeniti. Odgovornost države je, da ženske zaščiti, njihove napadalce kaznuje in nanje preloži breme ter posledice njihovega samovoljnega in brutalnega ravnanja. To je nujno storiti ne glede na družbeni položaj kršiteljev, vzroke njihovih dejanj in odnosa do žrtve.

Istočasno je treba moške in ženske ter dečke in dekleta izobraziti o človekovih pravicah žensk ter odgovornosti vsakega posameznika, da spoštuje pravice drugih. To mora vključevati pravico žensk, da odločajo o svojem telesu in spolnih navadah ter imajo enake možnosti za dedovanje, posedovanje lastnine, stanovanja in za socialno varstvo.

Ženske si prizadevajo za to, da bi na tem področju prišlo do sprememb. Zoperstavljajo se svojim napadalcem in zahtevajo, da pred sodiščem pojasnijo, kaj je častnega v njihovih dejanjih. Ženske vedno pogosteje zahtevajo, da se tudi njihovi mučitelji soočajo s posledicami nasilja. Takšne pogumne ženske moramo podpreti. Ljudi moramo spodbujati k temu, da se prekine molk in družbena potuha tovrstnim zločinom. Zavedati se moramo, da je takšno vedenje omogočilo, da se je kultura nasilja sploh prijela.

Navi Pillay je visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice

Izsek

Žal so krivci za nasilje nad ženskami redko prisiljeni zapustiti svoj dom in se soočiti s sramoto, ki jih doleti, ter živeti v strahu pred lastnim domom.