Kolcanje po starih časih

Posebej, če za to ni dokazov. Včasih smo se lahko le nasmihali izpadom Zmaga Jelinčiča, danes je to del vsakdanje televizijske govorice. V imenu javnega interesa so dovoljene vse etikete, vse obsodbe in vse klevete. Vse je pomešano med seboj v žmohtne zarotniške štorije, ki se berejo in poslušajo kot najbolj srhljive kriminalne zgodbe. Danes lahko pred kamerami nacionalne televizije vsak širi nestrpnost, sovraštvo in vsak poziv k razumu razglašajo kot del mafijsko-udbovske preteklosti.

Če po eni strani prav ti kličejo rešitelja, ki bo naredil red v tej deželi, sam upam, da se bo zgodil čudež. Čudež, ko bomo mi gledalci rekli: fantje, dost je blo. Dosti imamo vašega sovražnega sranja. Ne bomo vas več gledali. Pika in šlus. To, kar je v Polemiki v ponedeljek počel Zmago, je res negledljivo. Negledljivo zato, ker je tako neznosno privlačno. Tako rajcig je gledati razpištoljenega branitelja nekih naših vrednot, ki v mnogih glavah dobiva neskončne vzklike odobravanja. Tako dobro se sliši, ko Zmago zabrusi, "da se je cela plejada politikov seksualno izživljala na psih". In da so za vse krivi tisti, ki zdaj hočejo še male otroke dati v naročje istospolnim partnerjem, ki bodo otročke prali v banji. In tudi ko mu Anton Anderlič namigne, da bi bilo dobro, da se enkrat pogleda v ogledalo, zna Zmago briljantno odgovoriti, da se Anton itak ne upa pogledati, ker bi ogledalo razpadlo.

Če vam ni bilo vsega dovolj v ponedeljek, pa ste še boljšo porcijo te izjemne retorike dobili v torek med prenosom razprave o novem družinskem zakoniku. Bil je to dan, ki bi ga bilo dobro arhivirati. Arhivirati za prihodnje rodove, ki se bodo čez desetletja le čudili, kakšni modeli so nam vladali oziroma nas zastopali v parlamentu. Čez nekaj deset let bo vse zadela kap, kako je lahko v tem prostoru sploh nekdo razmišljal na takšen način. Da bo slovenski narod izumrl, če bodo istospolni partnerji dobili enake pravice kot heteroseksualni. Da se bo zgodil vesoljni potop, če bomo dovolili kaj takega. No, saj ne bomo, ker bo referendum pokazal svoje. Najmanj to, da ljudstvo nima vedno prav.

Torek je bil tudi dan, ko smo dobili ekran leta. To je bila podoba, ki je nastala v oddaji Svet. V zgornjem kotu voditelj Uroš Slak, pod njim Janez Janša, ki direktno s hodnika državnega zbora komentira nastop predsednika Danila Türka, in na desni strani v počasnem posnetku vihrajoča slovenska zastava. Čista mojstrovina. Sporočilo, ki je bilo jasno vsakomur. Rešitev je tu pred vami. V drugi republiki, kjer bo ta zastava spet zavihrala s pravo hitrostjo. In nobenega ugibanja ni, kdo jo bo držal v rokah.

Kolcalo se nam bo tudi po letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Pa ne zato, ker smo tam dobili dve nadjunakinji, temveč zato, ker so nam večerni prenosi nudili svojevrsten pobeg pred vso to pregreto sovražno politično mineštro. Ostalo bo nekaj podob, ki bodo postale mitske. Najprej Petra Majdič, ki zgrmi v črno luknjo, in takoj za njo Tina Maze, ki po zadnji tekmi v šotoru sede joka in ne more pogledati v kamero. Šlo bo za podobi, ki sta tako unikatno slovenski. Ikona čistega kljubovanja in trpljenja. Mi ne osvajamo medalj sproščeno, temveč v krču. V borbi. V pogojih, ki nam jih nihče ne zavida. Prva z zlomljenimi rebri, druga z nasprotovanjem celotnega smučarskega establišmenta. Mi zmagujemo le takrat, ko z ihto dokazujemo, da se ne predamo. Tina Maze je vso tragičnost svojega položaja lepo demonstrirala takoj pred kamerami, ko se je vrnila v domovino. Namesto veselja ena sama zagrenjenost. En sam slab priokus in nemo gledanje v tla. Zraven njen partner in vodja njenega tima Andrea Massi, ki ga še nisem videl, da bi se kdaj nasmejal. Še tisti izsiljeni poljub med njima pred navijači je imel v sebi polno grenkobe.

Veliko grenkobe pustijo tudi tragične usode tistih, ki ostajajo brez moči. Ekonomske ali psihične. Kanal A in Pop TV sta v četrtek razkrivala ozadje samomora uspešnega podjetnika. Zaradi arogance velikih neplačnikov sam ni videl več izhoda. In bojim se, da bo teh zgodb na ekranih vedno več. Brez političnih obsodb in diskvalifikacij. Mnogokrat daleč stran od tistih, ki se borijo za narodovo bitnost in naravnost.

Daleč stran od prijazne voditeljice športnih programov na nacionalki Bojane Knez, ki nas zapusti z besedami "hvala, če ste bili z nami". V bistvu gre za čisti nesmisel. Namreč, če nismo bili z njimi, potem se nam ne more zahvaliti. Zato bi bolje, da bi se zahvalila tistim, ki so bili z njimi. Ampak teh je res vedno manj…

Citat

Čez nekaj deset let bo vse zadela kap, kako je lahko v tem prostoru sploh nekdo razmišljal na takšen način. Da bo slovenski narod izumrl, če bodo istospolni partnerji dobili enake pravice.