Resnično kot strip

(Foto: samira)

V zadnjih mesecih je tekmovanje dobilo poteze, ki na trenutke spominjajo na prizore iz črno-belih komičnih filmov iz začetkov prejšnjega stoletja. Osama bin Laden je s strogim in neizprosnim glasom na magnetofonskem posnetku sprejel odgovornost za spodleteli poskus božične razstrelitve letala nad Detroitom. Nigerijski napadalec, ki je eksploziv všil v spodnje hlačke in nekoliko osmodil samega sebe, se je izučil v Jemnu. Sopotniki, ki so slišali prasketanje in videli kadečega se napadalca, so ga obvladali. Spodobna teroristična organizacija bi od takšnega dejanja bežala kot hudič pred križem. Bin Laden ga je ponudil kot uspešno nadaljevanje uničevanja osvajalcev njegovih krajev.

Odziv Združenih držav je bil silovit. Prvi odgovor je bil, da bodo napadli Jemen. Drugi, da je treba Iranu pokazati zobe. Jemna so se lotili s strategijo, ki se je izkazala za uspešno v Afganistanu in Pakistanu. Podprli so nedemokratično oblast, ki se na jugu sooča s secesijo, na severu pa s plemensko vojno, v kateri na eni strani sodeluje Savdska Arabija, na drugi pa Iran. Vsi, ki polemizirajo z osrednjo vlado, so teroristi. Z nekaj sreče se bomo naslednjih deset let učili prepoznavati jemenska mesta po njihovih ruševinah. Nigerijo so pustili pri miru. Razumljivo. Lagos ima nekaj manj prebivalcev kot ves Jemen.

Iran je potreboval lekcijo, naj se ne vmešava v svetovne zadeve, ker je svet nanj pripravljen. Lani so Iranci izstrelili nekaj raket dolgega dosega, da bi pokazali svojo moč. To je veliko bolj resna stvar od razvijanja jedrske tehnologije. Države, ki znajo razvijati in izdelovati raketne motorje, se zares vpišejo na seznam svetovnih sil. Iranci so s fotografijo štirih raket, ki se sočasno dvignejo v zrak, pokazali, da znajo. Problem je bil samo ta, da ena raketa ni vžgala, zato so s fotoshopom na fotografiji kopirali eno raketo in jo vstavili med uspešne vžige. Potem so pokazali fotografije še več uspešnih izstrelitev.

Združene države so ta teden ostro odgovorile. V Perzijskem zalivu so testirali sistem obrambe pred raketnimi napadi. Prizor je bil za bogove. Raketa, ki je v tej predstavi igrala iransko raketo, je uspešno poletela. Tudi obrambna raketa se je dvignila pod nebo. V ključnem trenutku pa je odpovedal radar, ki bi moral obrambno raketo usmeriti proti napadalcu. Raketi sta veselo leteli druga mimo druge in padli v morje. Dva dni za tem so Iranci poslali raketo v vesolje.

Vojna proti terorizmu je postala zanimiva. Na trenutke ni čisto jasno, kdo se bojuje proti komu in kdo je čigav zaveznik. Tako se običajno obnašajo mlade vojne, ta pa teče že osmo leto. Februarja poteka osma obletnica, odkar je bil bin Laden razglašen za mrtvega. V Afganistanu so februarja 2002 zavezniki že štiri mesece preganjali talibane z oblasti in lovili bin Ladna. Robotsko letalo je opazilo zelo visokega suhljatega moškega, ki ga je na cesti spoštljivo pozdravljala gruča ljudi. Na Floridi, kjer je osrednje poveljstvo vojaških sil v Afganistanu, so jih na televizijskih monitorjih spremljali vojaki s prsti na sprožilcih. Bin Laden je visok in suh, ljudje pa se spoštljivo obnašajo do njega. Upravljalci letala so sklenili, da imajo voditelja svete vojne in so nanj ustrelili z raketo, ki ima ustrezno ime - Peklenski ogenj. Ubili so njega in dva človeka, ki sta bila z njim. Triumf je bil popoln. Potem pa se je izkazalo, da ni bil bin Laden, ampak nekdo, ki mu je bil zelo podoben. Od takrat je bilo nanj usmerjenega veliko peklenskega ognja, pa mu še vedno ni uspelo priti v nebesa.

Zato pa je bil konec januarja v Dubaju ubit eden od ustanoviteljev Hamasa. Našli so ga mrtvega v postelji v hotelski sobi, vrata pa so bila od znotraj zabarikadirana s stolom. Omrtvičili so ga z elektrošokom in potem zastrupili ali zadavili. Hamas je obtožil Izrael, dubajske oblasti pa skupino gangsterjev z evropskimi potnimi listi. Hamas, ki se strogo drži pravila, da napada samo med Sredozemljem in reko Jordan, je napovedal, da bo prenesel akcije z ozemlja Palestine in Izraela.

Leta 2001 je spopad civilizacij zvenel kot velika planetarna drama. Danes se bere kot strip. Iz Kabula se seli v Bagdad, Islamabad, Bejrut, Gazo, Sano in Mogadiš. Kontekst se je izgubil v podrobnostih letaliških pregledov potnikov do gole kože, navzkrižnih pričevanjih o strahotah v zaporih, bombah v velikih mestih, raketah, vedno novih organizacijah, vedno novih vojskah in varnostnem cirkusu. Zdi se, da je nemogoče razbrati, kdo je začel in kakšen je načrtovani konec. Spopadi nimajo nobene logike več.

Če jo hočemo najti, moramo brati stripe. Joe Sacco je leta 2001 odšel v Gazo, da bi spremljal, kako prebivalci begunskega taborišča Kan Junis v Gazi preživljajo drugo intifado. Vrnil se je leta 2002, ko se je pripravljala invazija na Irak in med začetkom velikega spopada leta 2003. Sodobnih dogodkov se je dotaknil samo bežno. Raziskoval je poboj iz leta 1956 v Kan Junisu in Rafi na meji z Egiptom. V prvem je bilo postavljenih pred zid 275 Palestincev, v drugem okrog sto. Izraelska vojska je v dveh operacijah v kontekstu spopada z Egiptom za Sueški kanal vdrla v Gazo, pregnala moške na ulice in jih postrelila.

Namesto običajne zgodbe o dobrih in zlih je sestavil lokalno zgodovino spopada za ozemlje med Judi iz Evrope, ki so preživeli holokavst, in Palestinci, ki so se izpod britanske in egiptovske okupacije preselili pod izraelsko in jordansko. Mesece je snemal pogovore s preživelimi in primerjal več kot petdeset let stare spomine. V Jeruzalemu in Tel Avivu je našel postarane izraelske vojake. Posnel je njihove zgodbe. S prepisi pričevanj je šel v arhiv Združenih narodov v New York in prebiral orumenela poročila, ki so jih pripadniki agencij za begunce pošiljali na sedež OZN. Vrnil se je v Gazo ter ponovno preverjal konsistentnost spominov in dokumentov.

Potem se je usedel za pisalno mizo in pet let risal strip. Konec lanskega leta je izdal 418 strani debelo knjigo velikega formata z dokumenti in viri. Opombe h Gazi so najbolj podrobna študija logike bližnjevzhodnih konfliktov zadnjih let. Bere se kot zgodovina. To je naredil že drugič. Leta 2000 je izdal po obsegu nekoliko bolj skromen strip Zaščiteno območje Goražde, ki je ena najbolj prepričljivih analiz vojne v vzhodni Bosni. Vsi, ki pripovedujejo pravljice o miru na Bližnjem vzhodu, bi morali brati stripe. Zgodba o spopadu dobrega in zlega se sesuje že po prvih desetih straneh. Dobrih ni. Samo zelo veliko brezimnih žrtev, ki jih prekrivajo bolj moderni spomini.