Seksi teroristka

 Konkurenčna je bila sami Oliviji N. John, obema iz Abbe, obema iz dua Baccara, Debbie H., ogrožala je celo Charlotte Rampling in Vladico Milosavljević. Gudrun je poosebljala zadevo. Preprosto, zdela se mi je seksi. Seksi teroristka. Seksi, ne da bi jo sploh zares videl. V tistih časih je okrog krožila samo ena njena slika, na kateri razen tega, da je šlo za dokaj od daleč fotografirano in dejansko neprepoznavno suhljato bitje z dolgimi blond lasmi, drugega ni bilo videti. Danes je fotografij nekaj več in njen misterij mi je manjši. Še vedno prepoznam njeno glam rockersko novo levičarsko fatalnost, vendar pa moram ugotoviti tudi, da oboževana resnici na ljubo ni bila neka lepotica. Vsaj ne klasična. Če kaj, jo je delala seksi njena radikalnost in z njo si še vedno razbijam glavo. Z vprašanjem, kakšna predispozicija v glavi in kakšna informacija iz okolja sta se morali podružiti, da se je hči evangeličanskega duhovnika in odličnjakinja z zagotovljeno akademsko kariero (plus mati), ki je živela v takšnem blagostanju, kakršnega je nudila gospodarsko vzcvetela Nemčija v sedemdesetih, odločila za terorizem. OK, zaljubila se je v gelibterja Baaderja, ki je ponudil brezkompromisnost kriminalca in verjetno povzročil osnovni moment za prekuc iz teorije v prakso, vendar pa je to samo del zgodbe. Predvsem je punca zadeve jemala zares. Očitno ne slučajno sem se je spomnil v teh dneh, ob prebiranju izjav, ki jih nizajo vpleteni v gradnjo novega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Izjave, v katerih očitke, da gre za nov primer incestuoznega razmerja med tistimi, ki so kupovali, in onimi, ki so prodajali, vpleteni gospodje zanikajo s tako ignorantsko ošabnostjo, da se državljan ne more počutiti nikakor drugače kot zgolj skrajno nepomembna budala. Konec minulega tedna je prišlo na dan še, da so pogodbo o poslu, ki naj bi državo ultimativno odrešil skrbi z energijo, mojstri zasnovali kar na nekem švicarskem (in ne slovenskem) pravu, zaradi česar se je ne da razdreti. Kako in zakaj je to mogoče, je sploh vprašanje širših dimenzij, ki za moj morda res naivni zorni kot bistveno presega grozotnost tega, da ta deželica morda nikdar ne bo imela stika z odprtim morjem. Zvitorepo. Za poseben biserček je tudi tokrat poskrbel nekdanji šampion teorije samoupravljanja, glavati Jože Zagožen, sicer eden od podpisnikov 680 milijonov evrov vredne pogodbe. Da ni bil posebej pozoren, kaj podpisuje, je dejal. Hudo?! Kaj drugega kot skrajno nemočen in nepomemben se državljan ob tako vulgarnih izpadih težko počuti. Ker v čem je še smisel udeleževanja v skupnem življenju oziroma v javnem dialogu, kar bi naj politika bila, če se modelčki, ki so bili celo življenje bolj ali manj politični aparatčiki, vedejo, kot da so suvereni in nikomur nič, celo nekoliko bolj znosnega sprenevedanja ne dolžni veleindustrialci. Kot državljan se lahko zatečeš v mikrosvet metuljev, znamk, lahko nergaš ob šanku, lahko pa se tudi prepustiš upravičenemu besu oziroma doslednosti. Moja seksi teroristka Gudrun je bila te vrste. In vedno bolj jo razumem.