Ministri, odrešeniki in prodajalci

Taisti minister se je sicer opravičil za svojo izjavo, "da uslužbenke neke institucije nočejo na novo lokacijo, ker potem med službo ne bodo mogle hoditi na trg po solato", ampak si ni mogel kaj, da ne bi obenem še dodal, "da se njemu nihče ne opraviči, ko se ga vlači po časopisih".

No, zdaj pa smo v godlji. In to zelo zmešani in nepregledni. Po eni strani bodo vsi samo še jokali, ker nekdo nekje nekaj napiše ali televizija pokaže. Po drugi strani pa minister Gregor Golobič svojo zapleteno situacijo ta teden rešuje ravno s sklicevanjem na novinarje. Njegova izjava, "da je v državnem zboru povedal tisto, kar so mu povedali novinarji", ni le naivna, ampak nas spominja na otroške bolezni demokracije iz začetka devetdesetih. Takrat je bil v modi samonanašalni model političnega obračunavanja. Najprej je poslanec nekaj nepreverjenega sčvekal novinarju. Potem je novinar to zapisal. In sledil je pogromaški nastop poslanca v parlamentu, ki je mahal z dokaznim gradivom: torej tistim, kar je sam prodal novinarju. Verjamem, da se kaj podobnega še dogaja, ampak res bi bil že čas, da politiki in ministri kdaj tudi utihnejo. Ali pa vsaj premislijo, kaj rečejo. Zdaj se bomo spet nategovali nekaj tednov, ali je Gregor lagal, naredil napako ali pa le nedolžno verjel nekomu tretjemu, recimo novinarjem.

Včasih sem tudi verjel, da imamo opozicijo zato, da poziciji gleda pod prste in jasno napade vse, kar ta postavlja pred nas in poslance. Da je opozicija pač zato, da minira vse predloge in jebe vse po spisku. Zdaj pa, ko najmočnejša opozicijska stranka maha s seznamom ukrepov, se figure pomešajo. Saj sploh ni pomembno, ali tisti predlogi pijejo vodo ali ne. Pomembno je le to, da lahko mahajo s seznamom, ki ga druga stran pač nima. In odprta so jim vsa vrata medijev, da razlagajo svojo mesijansko odrešitev.

Janez Janša je v Odmevih počel ravno to. Reševal nas vse in bil zaskrbljen. Zaskrbljen nad tem, da druga stran, torej vlada, nima v rokah nobenega seznama ukrepov. In voditelj TB je spet briljantno odigral voditeljsko vlogo: manj ko se me vidi in manj ko sprašujem, bolj bo do izraza prišel odrešitelj. Priznam, Janez Janša je spet deloval, kot da nam ga je poslal božiček. Kot čisto darilo, ki ga moramo sprejeti, ali pa bomo ostali še naprej v temi in na poti definitivnega propada. Pri tem je lahko celo prijazno pripomnil, da mu je žal, da v studiu ni Boruta Pahorja. Saj veste, da bi se malo potil in se reševal s kakšnimi domislicami, ki jih bodo mediji potem ponavljali v nedogled.

Seveda, televizija je eno neskončno ponavljanje. Istih form, istih fac in istih posnetkov. Ampak pomembno je, da je tam, kjer se piše zgodovina. Zadnji teden je Vlasta Jeseničnik držala pokonci osrednji televizijski Dnevnik. V živo se je javljala s Haitija. To, da smo jo videli tam na tisti letališki ploščadi, je bilo dovolj. Njen pretresljiv glas in pogled sta povedala vse. Bila je priča katastrofi in še nas je povabila v ta privilegij. Privilegij biti z njo tam doli je stokrat bolj dragoceno kot na tisoče analiz in obzervacij, ki nam jih prodajajo drugi mediji.

Ja, prodajajo se tudi voditelji. Peter Poles je zapustil varno gnezdo nacionalke, kjer je užival status nenadomestljivega čudežnega dečka, ki lahko vodi vse, kar mu potisnejo pred nos, in iz sebe dela klovna vsakič, ko so mu dali priložnost. Zdaj nas bo na Popu zabaval s slovenskimi talenti. Končno bo dobil veliko oddajo in stopil v ring, kjer ga že čakajo zvezdniki, ki so vsi prepričani, da brez njih crkne vsa zabava v tej državi. Popolni mrk.

Na nacionalki se ta mrk dogaja že lep čas. Posebej v zabavnem programu. To, da se ustvarjalci enega segmenta programa prepucavajo po medijih in sodiščih, se ne more zgoditi nikjer drugje. To, da si v lase skačejo na eni strani voditelj Sašo Hribar in scenarist Bojan Krajnc z urednikom Petrom Radovičem in celotnim vodstvom na drugi, je res nadbedno. Ta beda pa je dobila še eno neverjetno dimenzijo. Namreč, če je res, da so oglaševalci s pogodbo dosegli, da se oddaja Hri-bar zdaj seli v bolj primerni termin, potem je res čas, da vsi, ki so pristali na to, po hitrem postopku pokajo kufre. Kaj pa se to pravi, da bo zdaj nek oglaševalec izsiljeval in krojil programsko shemo. To, da nimate pojma in ste brez hrbtenice, je že dolgo jasno. Da pa se prodate za nekaj fičnikov, pa je že kriminal. In zato ni najhuje to, da se tam jebete med sabo. Najhuje je to, da zaradi vas najebemo mi gledalci…