vse me zanima, nič me ne briga

Tri leta pozneje: posuti se s polnim pepelnikom

Kolumne - sobota, 23.01.2010 Tekst: Marko Crnkovič

Le kdo bi si mislil, da so minila že tri leta, odkar se je vesoljna Slovenija zagrizeno prepirala o smiselnosti tako imenovanega protikadilskega, "Bručanovega" zakona! Z njim je ministrstvo za zdravje nameravalo prepovedati kajenje v zaprtih javnih prostorih, vključno z lokali. Zakon je bil nekaj mesecev pozneje pričakovano sprejet in je poleti 2007 tudi stopil v veljavo. Kaj lahko danes na to temo rečemo? Še več: kaj lahko na to temo reče kadilec?

Nihče se ne posipava rad s pepelom, toda včasih je to pač neizogibno. Pa čeprav si je treba na glavo stresti poln pepelnik.

Za osvežitev spomina naj povem, da sem se takrat hote in nehote znašel v vrtincu debate pro in kontra, ki je potekala po medijih. Najprej so se name kot na kadilca - ki zna nemara kaj povedati - spomnili na Valu 202, potem pa so si me začeli podajati. Nastopil sem še v Trenjih, nekaj vabil pa sem zavrnil, ker se mi je imidž državnega pravobranilca nikotina že zdel preneumen. Ali pa v resnici nisem bil popolnoma prepričan v to, kar sem govoril? Tudi mogoče!

Po treh letih skratka ne morem reči nič drugega kot to, da je edino normalno, da je kajenje v lokalih prepovedano. Hvala bogu, da je prepovedano! Kaj po treh letih! Že po treh tednih, morda že treh dneh - po uveljavitvi zakona - bi lahko rekel isto!

Dejstvo je, da so zakajeni lokali nehigienični. V zakajenem lokalu smrdi. Zakaj nisem tega prej sprevidel? Ne vem. Sem bil preveč navajen vonja? (No, smradu?) Najbrž. Danes me dim v lokalu moti, pa čeprav sem še vedno kadilec.

En razlog za mojo spreobrnitev je nedvomno dejstvo, da je zakon o omejevanju kajenja sovpadel s tem, da sem konec leta 2006 dobil otroka, dve leti pozneje pa še enega. Sicer ne mislim, da so lokali kategorično prostor, kamor majhni otroci - vključno z dojenčki - ne sodijo. Toda v razmerah, ki so do takrat vladale v zadimljenih lokalih, bi bilo to (vsaj v vremensko neugodnih letnih časih in pogojih) povsem nepredstavljivo tudi za starše, ki v lokale hodijo z otroki v čisto razumni meri. Videl sem sicer že mnogo takih, ki so jih vodili v lokale tudi prej, tudi v zelo zakajene. Ne mislim, da so ti otroci danes pacienti na Golniku, vendar sam tega ne bi počel. In ker tega ne bi počel, bi se počutil diskriminiranega. Zdaj se pa ne.

Res pa je, da še danes mislim, da bi bilo mogoče zagotoviti dosledno in higienično ločevanje kadilskih in nekadilskih prostorov vsaj v restavracijah. Seveda pa je bila absolutna prepoved za gostinski lobi še vedno boljša rešitev - beri: cenejša - kot pa delna.

Ker torej obiskujem lokale v glavnem brez otrok, je moj glavni argument vendarle moje lastno počutje. V tem smislu pa moram neženirano priznati, da sem se na čisti zrak v lokalih navadil takoj in da me dim danes moti podobno, kot je prej moral motiti nekadilce. V državah, kjer te prepovedi še ni bilo, sem se celo zalotil, da sem se v zaprtem prostoru šele čez nekaj časa spomnil, da lahko kadim. (To si razlagam tudi z dejstvom, da se pač nisem spomnil zato, ker v večini lokalov v tujini dima ni bilo ravno mogoče rezati z nožem, tako kot je bilo to običajno v Sloveniji.) In ne samo to! Sčasoma mi je prešlo iz navade, da v zaprtem prostoru kadim, zato v kadilskih lokalih v tujini sploh nisem več prižigal cigarete.

Pozimi zdaj pač pokadimo manj. Včasih grem zvečer v lokal, kjer imajo nekakšno vinsko klet, predelano v napol ilegalno kadilnico. V njej se nekaj časa počutim nostalgično: kot v gimnazijskih časih, ko smo skrivaj kadili na stranišču. A to ne traja dolgo. Po nekaj pokajenih cigaretah - še posebej, če nas kadi več - imam te stare scene dovolj in grem raje na čik na mraz, potem pa nazaj na toplo. In prezračeno.

Kajenje je nasploh stvar nostalgije in spominjanja. Jean-Paul Sartre je v Besedah napisal nekako takole: da nas sukljanje dima vsake cigarete zaziba v stare čase in nas ugnezdi v jedro naše identitete. To sem z vso intelektualno preračunljivostjo, ki sem jo kot mladenič premogel, citiral v pismu mami, ko sem bil pri vojakih in ko sem presodil, da bi lahko legaliziral kajenje. Zadeva je vžgala.

Biti nostalgičen do kadilskih pravil, navad in običajev v preteklosti pa je dandanes seveda dvorezno. Nekdanji kadilski liberalizem - ki bi mu bolj natančno morali reči stihijska, z zdravo pametjo skregana razpuščenost - se mi zdi nekakšna lifestyle paralela z nekdanjim političnim sistemom. Skoraj nihče ni prav pretirano trpel - ali vsaj ne v tej meri, da se mu po petindvajsetih letih ne bi moglo zdeti, da je takrat živel skoraj bolje kot danes. A če se sam spomnim, kako smo recimo sedeli na faksu, čakajoč na izpit ali predavanje, kadili 57 in jih otresali v zarjavele, ožgane, prenapolnjene pepelnike, se mi zdi ta prizor ne le nepojmljiv, temveč tudi integralen del etablirano turobnih osemdesetih.

Zakaj smo se v začetku leta 2007 sploh prepirali? Zakaj sem bil proti? Ne vem. Vem pa, da je bila to dobra lekcija, da nima vedno smisla tako burno reagirati proti nečemu, kar se zdi nepredstavljivo. Nekaterih stvari pač ne moremo dojeti, dokler jih ne izkusimo.

Dodaj v:

Prijavite napako v članku »

Komentarji

GROF THURN sobota, 23.01.2010 ob 08:32

Superca, danes si morebiti poskrbel da te komunjazi ne bod napadli.

Cigarete so pa tako kot seks. Počasi vse mine. Ko si v tridesetih, petdesetih ti vse super diši, cigarete, dober avto in posebej seks, Ko si v osemdesetih te mine volja do cigaret, avtomobilov in seksa.
1. aeda sobota, 23.01.2010 ob 12:25
  
  Citat:
  Superca, danes si morebiti poskrbel da te komunjazi ne bod napadli. Cigarete so pa tako kot seks. Počasi vse mine. Ko si v tridesetih, petdesetih ti vse super diši, cigarete, dober avto in posebej seks, Ko si v osemdesetih te mine volja do cigaret, avtomobilov in seksa.
  
  Vaše ponavljajočee se vtikanje komunajzarjev v večino komentarjev me spominja na tisti vic o Janezku, ki se je za biologijo naučil samo o deževniku, vprašan pa je bil, naj kaj pove o slonu. In je takole začel: "Slon je žival, ki ima rilec. Rilec je zelo podoben deževniku; deževnik je..." itd.
  Morda si mislite, da je dobil odlično oceno, pa se poslužujete njegovega načina, kako vedno govoriti samo o tistem ubornem poglavju, ki ga znate?!
2. GROF THURN nedelja, 24.01.2010 ob 08:41
  
  "Slon je žival, ki ima rilec. Rilec je zelo podoben deževniku; deževnik je...rdeč, dževnik je torej komunist, komunist pa je slon, slon je žival ki ima rilec. Rilec je podoben deževniku;...
Nabalancif sobota, 23.01.2010 ob 09:02

"En razlog za mojo spreobrnitev je nedvomno dejstvo, da je zakon o omejevanju kajenja sovpadel s tem, da sem konec leta 2006 dobil otroka"

Kje dragi Marko pa si dobil otroka ? Le kaj bi rekel pokojni Ruglej o piscu, ki se podzavestno izogiba svoje očetovske vloge... ? Večina nas ob rojstvu postanemo očetje, ti si pa otroka kar dobil.
polona.jamnik sobota, 23.01.2010 ob 10:36

"Nekaterih stvari pač ne moremo dojeti, dokler jih ne izkusimo." Lepo od tebe Marko, da si prišel do novih spoznanj. Morda jih lahko apliciraš še na kaj drugega. Lahko pomaga tudi empatija, a veš?
madonax sobota, 23.01.2010 ob 15:13

Marko je otroka dobil za darilo, ker ga je zaplodil.

Zadovoljni?
kislec sobota, 23.01.2010 ob 16:57

"Zakaj smo se v začetku leta 2007 sploh prepirali?"

Saj se še vedno!
Očitno se je Marko res umaknil iz prvih vrst, kajti trda linija naši najvidnejših kulturnikov (po naše bi se reklo omikancev??) še vztraja - Svetlana. Roza, Gojc, predsednik PEN kluba Žabot. Tako je slednji na sodišču izbojeval pomembno zmago za zatirane kadilce, ki zdaj smejo kaditi v mestnih pasažah in podhodih. Te javne površine po utemeljitvi sodišča zato, ker nimajo lastne strehe, ne spadajo med javne prostore. Tako sedaj lahko kadite v podhodu med Petrolom in Astro, čeprav je tam celo tržnica!

Dober vlek želim!
matej1111 sobota, 23.01.2010 ob 17:25

Kapo dol! Kot, da bi sam sebe bral!
capyes sobota, 23.01.2010 ob 21:31

GROF THURN sobota, 23.01.2010 ob 08:32
Superca, danes si morebiti poskrbel da te komunjazi ne bod napadli.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
GROF THURN ne more iz svoje komunajzarske kože.Pezde je namreč prefarbani komunajzar...drugače povedano ...pizdun !
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. GROF THURN nedelja, 24.01.2010 ob 08:39
  
  "Lepo povedano", s tipičnim jezikom komunista, na žalost neresnično. A misliš da si levici v ponos s svojim osebnim zmerjanjem. Revček ubogi, se vam je svet podrl??
2. tajkun nedelja, 24.01.2010 ob 16:44
  
  Citat:
  "Lepo povedano", s tipičnim jezikom komunista, na žalost neresnično. A misliš da si levici v ponos s svojim osebnim zmerjanjem. Revček ubogi, se vam je svet podrl??
  
  Grofek je še pod vtisom izbora Slovenec leta, RTV je predvajala celo posnetek, tako da smo se lahko vsi smejali štosom na račun janezka. Pa te grofek ja ni prizadelo? Celo Možina noče več biti vaš, se bo po moije vpisal v partijo, da ne izgubi službe,hehehe
3. tajkun nedelja, 24.01.2010 ob 16:47
  
  Marko pa je itak cepec,berejo ga le trotli, pardon grof in ostala svojat, ker ima tekste za posr..t
4. kislec ponedeljek, 25.01.2010 ob 10:52
  
  Citat:
  Marko pa je itak cepec,berejo ga le trotli, pardon grof in ostala svojat, ker ima tekste za posr..t
  
  Si ga prebral?
5. tajkun ponedeljek, 25.01.2010 ob 12:27
  
  Citat:
  Si ga prebral?
  
  ne berem monade, včasih sem, danes ne več.
eq1 sobota, 23.01.2010 ob 23:02

..."Zakaj smo se v začetku leta 2007 sploh prepirali? Zakaj sem bil proti? Ne vem. Vem pa, da je bila to dobra lekcija, da nima vedno smisla tako burno reagirati proti nečemu, kar se zdi nepredstavljivo. Nekaterih stvari pač ne moremo dojeti, dokler jih ne izkusimo."

Ne ve zakaj je bil proti, ve pa da je bila dobra lekcija. Kako ve da je bila dobra lekcija, ce se niti ne potrudi poiskati razloga za svoje napacne reakcije? Menda se je iz tega izoliranega primera naucil da vedno nima smisla tako burno reagirati.Preostalih 150 burnih reakcij v kolumnah od 2007 naprej in stotine pred l. 2007 pa so v redu?

Ce samo enkrat v sto primerih priznas svojo slabo lastnost in se s tem prepricas da eto, "saj sem clovek, vcasih naredim nekaj narobe in to priznam" je to zelo napacna racionalizacija lastnih slabosti.

Sicer to da se clovek ozre nazaj in prizna napisane neumnosti, ki so posledica "burnih reakcij", ni nekaj slabega. Lastni otroci mu bodo sigurno pokazali se nekaj vzorcev, ki so vzrok za njegove nesrece. Za odpravljanje le teh pa bo, za zacetek, moral zamenjati leposlovje s kaksnim branjem psihologije. Ce mu to uspe, potema ga cakajo leta in leta dela na sebi.
slosar ponedeljek, 25.01.2010 ob 00:52

Prej so imeli kadilci raka na pljucih, zdaj bodo imeli pa se pljucnice...
1. kislec ponedeljek, 25.01.2010 ob 10:54
  
  Citat:
  Prej so imeli kadilci raka na pljucih, zdaj bodo imeli pa se pljucnice...
  
  Zato pa nekadilci ne bodo imeli raka na pljucih!

Dodaj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Marko Crnkovič

Marko Crnkovič (1962) je kolumnist Dnevnika in Žurnala ter urednik in bloger Blogosa (SiOL).

Študiral je primerjalno književnost in francoščino na Filozofski fakulteti. Že med študijem je objavljal literarne kritike ter knjižne in revialne prevode iz francoščine. Kolumne je začel pisati leta 1986 v reviji Teleks.

Po diplomi leta 1987 je bil novinar v kulturni redakciji Dela, dokler ni leta 1991 postal direktor kulturno-umetniškega programa v Cankarjevem domu. Leta 1992 se je vrnil na Delo, kjer je postal glavni in odgovorni urednik štirinajstdnevnika Naši razgledi oz. Razgledi. To delo je opravljal do ukinitve časopisa leta 1999.

V letih 1995-2000 je pisal kolumne za Sobotno prilogo Dela. Leta 2001 postal kolumnist in uredniški svetovalec poslovnega časnika Finance. Leta 2003 je z različnimi investitorji, zlasti z avstrijsko Styrio, začel pripravljati izid novega dnevnika, pozneje pa še kulturnega štirinajstdnevnika, vendar projekta nista bila realizirana. Kolumne za Dnevnik piše od leta 2004.