Operacija Fox

- Operacija je torej odobrena? je pred nekako dvema tednoma vprašal debeli mož za mizo v vrhu tajnega štaba devetega oddelka slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, pokimal z glavo in spustil slušalko.

- Operacija je odobrena? je ponovil moški v črnem.

- Da, je kratko odgovoril debeluh. Predsednik je dal zeleno luč.

- Okej, ljudje božji, to je to, je plosknil z rokami tisti v črnem, se dvignil in obrnil proti ljudem v dvorani. Operacija Fox je odobrena. Veste, kaj morate storiti. Scully in Mulder, takoj v moj urad! Zmago, ti veš vse.

Ob teh besedah se je dvorana pogreznila v molk. Človek v črnem je v hipu doumel, kaj je naredil. Zaprepadeni pogledi agentov v dvorani, jezni pogled debelega šefa in bledo lice Zmaga Jelinčiča so nesrečnika spomnili na prvo pravilo devetega oddelka: nikoli, nikjer in v nobenem primeru agenta ne naslavljaj s pravim imenom. Že čez nekaj trenutkov sta ga dva velikana brez besed zgrabila za nadlahti in ga skozi majhna, železna vrata odpeljala iz dvorane. Slišala sta se samo še dva pridušena strela, kot bi kdo s tolkačem za meso dvakrat udaril po telečjem zrezku. Človeka v črnem nihče nikoli več ne bo videl.

- V redu, ljudje božji, manjša nezgoda, nič posebej zanimivega, je za klical debeluh in plosknil z rokami. Gremo na delo!

Že naslednje jutro so agenti devetega oddelka MZZ Slovenije potrkali na vrata Jaroslava Kalana, direktorja nacionalne smučarske zveze, medtem ko sta agenta Scully in Mulder obiskala stečajnega upravitelja Mure. Obrat v Murski Soboti so obkrožili črni džipi, neko starejšo delavko so odvedli od doma, jo z zavezanimi očmi privedli v veliko krojačnico in posadili za šivalni stroj, tajni agent Herald pa ji je na mizo razprostrl velik kos krojaškega papirja z nekakšnimi pisanimi prekinjenimi črticami, kot polo iz Burde za heraldike.

Tri dni kasneje, na otvoritvi smučarskega tekmovanja za zlato lisico v Mariboru, se je nenadoma - pred nekaj deset tisoč ljudmi, televizijskimi kamerami in osuplimi novinarji - po pobočju Pohorja spustil smučar z nenavadno rdečo-modro-belo zastavo, prav takšno, kot je srbska, samo da je imela na sredini namesto srbskega hrvaški grb: pravi, pravcati hrvaški grb, s kompletno šahovsko tablo in krono s sličicami Živalskega carstva. Nekako tako, kot da bi hrvaški lovec matiral kralja Karađorđevića.

Hrvaški navijači so ponoreli, hrvaški novinarji so tulili v mikrofone, hrvaški smučarski funkcionarji pa so besno protestirali pri organizatorjih. V tem trenutku je zgoraj v loži neki debeluh pokazal Zmagu Jelinčiču dvignjen palec, tajni agent Herald pa je izpil dolg požirek kuhanega vina in si zadovoljno oddahnil. Tokrat je prekosil samega sebe: srbska zastava s hrvaškim grbom, pravi mali dragulj veksilologije, je njegovo doslej morda najuspešnejše delo. Naloga je opravljena, operacijo Fox so izvedli brez ene same napake. "Napaka" ne obstaja v slovarju devetega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Tako je bilo, če mene vprašate, kajti škandal s šahovskim problemom na otvoritvi tekme za svetovni pokal na Pohorju je, kot pravim, vse drugo, samo ne naključje. Kako sploh lahko "po naključju" narediš srbsko zastavo s hrvaškim grbom? In zakaj ravno srbsko? Kako to, da hrvaški grb ni bil "po naključju" našit na korejsko ali libijsko zastavo? Pojasnilo, da gre za naključno in nenamerno napako, je smešno, kot če bi se organizator demonstracij v Teheranu opravičeval Američanom s pojasnilom, da so na ameriške zastave po naključju pomotoma namesto zvezdic našili kljukaste križe.

Ne, zadeva se ni zgodila po naključju. Ne po vsem, kar se je zgodilo pred tem. Še posebej ne po tistem škandalu s hrvaškimi navijači, ki so jih ob tranzitu na evropsko prvenstvo v Avstrijo slovenski policisti "povsem po naključju" kaznovali s po štiridesetimi evri globe zaradi mahanja s tujo zastavo na slovenskem ozemlju. In ne po odgovoru hrvaške strani, ko je ob srečanju slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja in premierke Jadranke Kosor hrvaški protokol v Trakoščanu, na veliko osuplost agenta Zmage, izobesil veksilologiji povsem neznano slovensko zastavo z grbom v sredi in Davidovimi zvezdami namesto celjskih. Torej po uspešni operaciji sedmega oddelka hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve. Kjer ravno zdaj, ko berete to besedilo in se neumno, naivno muzate, suhljati dolgin drži rdečo telefonsko slušalko na ušesu.

- Operacija je torej odobrena? bo rekel na koncu, pokimal z glavo in spustil slušalko.

- Operacija je odobrena? bo nekdo ponovil.

- Da, bo kratko odgovoril šef sedmega oddelka. Predsednik je dal zeleno luč.

- Okej, ljudje božji, to je to - bo plosknil z rokami dolgin, se dvignil in obrnil proti ljudem v dvorani. Operacija East River je odobrena. Veste, kaj morate storiti.