Dobiček je sveta krava

Plačilo za strah

Berem v uglednem mediju, da je dilema, ali dati delavcem pravico do udeležbe pri dobičku, lažna in ekonomistično neutemeljena. Avtor, očitno eden tistih, ki do kruha ni prišel s krampom in lopato, pravi, da je udeležba delavcev pri dobičku "kot odrešilna tabletka za težave" anomalija. Zakaj? Lastniki za vloženi kapital dobijo dobiček, delavci za vloženo delo, ki sicer plemeniti ta dobiček, pa - plačo. Ne se sprenevedati, da tega ne razumete. To je jasno delavcu v Veliki Britaniji in v Nigeriji in bi moralo biti jasno tudi delavcu v Sloveniji, ki zadnje čase raje leta naokrog s transparenti in piha v piščalke, češ da ne bo več živel s petsto evri in hoče malo tega dobička, kot da bi delal. Pogoltnost pa taka. Avtor zelo jasno pove, da je dobiček plačilo za kapital, kiga je lastnik tako rekoč utrgal od ust sebi in otrokom, ki študirajo v tujini, in nekam vložil. Lahko bi si, denimo, kupil še eno jadrnico, porscheja in pol leta preživel na Maldivih, a je raje kupil deleže v neki družbi. Če pa so delavci zelo pridni in so z delom povečali dobiček za 23 odstotkov na letni ravni, je na lastniku, da se racionalno odloči, ali delavcu nekaj malega dati ali ne. Toda bolje je, da ne, kajti denar pokvari človeka. K sreči so naši lastniki kapitala malo bolj pametni od tistih na zahodu, ki ponekod delijo dobiček z lumpenproletariatom samodejno. Našim ne pride na misel, da bi delavce posiljevali z dvoodstotno udeležbo pri profitu, kar je dobro, saj bi potem od morebitnih 17 evrov iz naslova udeležbe morali plačati dohodnino. Ker na Slovenskem lačni sitemu ne verjame (drugod je menda obratno), je treba temu tekstu vendarle pomagati z nekaj še bolj preprostimi ponazoritvami psihofizičnega stanja lastnika kapitala, ki bodo neukemu plebsu razsvetlile um, zakaj je dobiček nedotakljiva sveta krava. Delavec vstane, poje zajtrk, poljubi ženo in gre na "šiht". Po osmih urah gre domov, poljubi ženo, pa hajd na kavč z daljincem. In za to mu pripada plača. Vlagatelj vstaja ob treh zjutraj in ves zelen od strahu gleda, kako je padel borzni indeks v New Yorku Dow Jones. Vlagatelja skoraj kap. A se kalvarija nadaljuje. Japonski borzni indeks Nikkei je padel za 0,2 odstotka. DAX v Frankfurtu pada, kot bi imel epilepsijo. Žena kuha tretjo kavo. Prebuja se ulkus v želodcu. Finančnik bled in nervozen kliče v London, kjer FTSE drsi navzdol, in tuli: "Prodaj, prodaj!!!" Čez dve uri tuli: "Kupi, kupi..!" Čez dan sliši, da misli nora slovenska vlada obdavčiti nepremičnine. Lahko je delavcu - pet na 62 kvadratih. Kaj pa naš poslovnež - trije na 350 kvadratih, elitna lokacija, nadstandardna oprema! Davek bo, da bo glava pekla, dobička pa komaj za preživet. Nekaj sto tisoč evrov vloženih v dobro in ugledno firmo, ven pa bodo prišli piškavi 3 milijoni dobička, čeprav je uprava obljubljala sedem. Delavci pač niso pristali na znižanje plače in hočejo plačane nadure. Pa še ta dobiček misli oblast dodatno obdavčiti. Delavec se udobno namesti na kavču in ob pivu gleda rokomet, finančni inženir pa dolgo v noč tuhta, ali parkirati delnice v podjetju, ki izdeluje kondome, ali taščo peljati v Kanado na lov na grizlije. Težke, boleče odločitve, stresne, ki menedžerje peljejo naravnost na menedžerski preglede. Če delavec ostane brez službe, gre na zavod in dobi nadomestilo, kam pa naj gre pošteni vlagatelj, če ostane brez dobička? Ste na zavodu kdaj videli kakšnega finančnega genija? Ne, ker tam dela zanje ni. Vedno najprej poskrbijo za presnete delavce. Je zdaj jasno, zakaj bi bila udeležba zaposlenih pri dobičku navadna svinjarija?

Tudi ti, brat Šved!

Vedel sem, da v politiki ni ljubezni, ampak da se neka država lahko spusti tako nizko v uresničevanju svojih ozkih interesov, kot je to naredila Švedska v primeru vedno ji naklonjene Slovenije, je pa res skrajen nizko. Slovenci smo se množično tresli na plesiščih in slinili ob popevkah Abbe, vedno smo občudovali režiserja Ingmarja Bergmana, v hokeju smo stiskali pesti za igralce "treh kron" in njihove mehke porniče uporabljali kot seksualne priročnike za začetnike. Po vsem tem, kaj nam naredi Švedska? Zapre ambasado v Ljubljani. Da šparajo, pravijo. Mogoče že res hočejo v tej krizi na tak način ohraniti socialno državo in zagotoviti prav vsakemu svojemu upokojencu zastonj javni prevoz, savno in bazen, a samo popolni politični analfabet bo kupil takšno perverzno razlago, saj ne greš varčevat na račun najboljšega in vplivnega prijatelja. Ampak če so se že odločili za takšno potezo, potem bi si lahko izmislili vsaj kakšno bolj prebavljivo pojasnilo. Kakšno šparanje, ko pa dobro vemo, da Švedska načrtuje odpiranje novih veleposlaništev. Ko pa vam povem kje, vas bo stisnilo okrog pleksusa. Veleposlaništva bodo odprli v Moldaviji, Gruziji, Albaniji in na Kosovu. Švedski najvišji diplomati si bodo kmalu iskali rezidence še v naslednjih svetovno pomembnih državah: v Maliju, Ruandi, Kambodži, Burkina Fasu, Liberiji in Boliviji. Ali z drugimi besedami, te države so pomembnejše in vplivnejše in zato diplomatsko privlačnejše od Slovenije. Mi smo za Švede manj vredni od Burkina Fasa in Ruande? Upam, da minister Žbogar resno razmišlja o reciprociteti. Ne samo, da zapremo veleposlaništvo v Stockholmu, ampak da vsa vozila volvo obdavčimo s tristoodstotnim davkom, Carla Bildta, zunanjega ministra Švedske, razglasimo za nezaželeno osebo, Piko Nogavičko povaljamo v katran in perje ter izženemo iz Velenja ) in pripravimo svetovno tekmovanje v pripovedovanju vicev na račun švedske kraljevske družine. Mimogrede in ne da vi natolceval, ampak, ali se tudi vam zdi, da gre za nenavadno koincidenco: da Švedi namreč zapirajo ambasado takoj po tem, ko smo jih na evropskem prvenstvu v rokometu razsuli na prafaktorje. Pa še nekaj. Ali se mi je morda sanjalo, da Švedske na svetovnem nogometnem prvenstvu ni, mi pa smo? Tako povejte, dragi Švedi, zdaj nam je jasno to vaše šparanje.