Vse o njegovi materi

"Vsak sin ima svojo mamo."

Karl Erjavec ob imenovanju materinega sina za ministra za lokalno samoupravo iz kvote upokojenske stranke

***

"Skrbi me za mojo družino, za mojo mamo, ženo in otroke."

Karl Erjavec o škodljivih posledicah konca ministrovanja

***

"Veste, kam lahko pripelje neustrezna politika - otroke in nosečnice, stare ljudi se zapira in zažge. (…) To je opomin vsem politikom, da je treba spoštovati človekove pravice in pravno državo. Drugače se zadeve lahko končajo tudi s takšnimi tragičnimi dogodki, kot so se dogajali med drugo svetovno vojno in žal tudi v 90. letih."

Karl Erjavec o škodljivih posledicah odstavljanja ministrov (Dražgoše, 10. januarja 2010)

***

"Če se človek enkrat spusti v umor, se mu kmalu tudi rop ne bo več zdel nič hudega, in od ropa je samo korak do pijančevanja, do nespoštovanja postnih dni, od tod pa do neolikanosti in zapravljanja časa. Če tako enkrat stopiš na kriva pota, nikoli ne veš, kje se boš ustavil."

Thomas De Quincey/Alfred Hitchcock

***

Ja, Karl Erjavec je moder kot Alfred Hitchcock. Res ne gre pretiravati z na videz tako nedolžnimi umori, saj lahko stvar pripelje na koncu do opuščanja nedeljskih maš in lenarjenja in kar je še grdih razvad. In nič bolje ni z vojnimi ujmami in zločini. Naj se človeku zdijo še tako nedolžni, na koncu pripeljejo do nespodobnega govorjenja in celo zamenjav dobrih ministrov. Denimo Karla Erjavca.

Erjavec je v zadnjih dneh v elementu. Kar mu nekoliko znižuje že tako zmeren realitetni nadzor. In če so njegovi burkaški nastopi še nedavno izzvali prešerni smeh opazovalcev naše politične maneže, zdaj spodbudijo prej zgražanje ali kvečjemu trpek nasmešek ter vprašanje, koliko bo nas, davkoplačevalce, to stalo. A tudi Erjavcu ni lahko. Ravno se je navadil, da je v igri vselej, ko je v igri upokojenska stranka, ta pa je v igri vedno, pa bi ga radi nagnali na borzo dela. Erjavec je zaslužen, da je sodelovanje DeSUS v vsakokratni koaliciji kot neizogibna danost in naravna ujma hkrati. Kot povodnji, suše, podnebne spremembe. To je dodobra občutila še zlasti Janševa vlada, ki je bila od Erjavčevih parlamentarnih glasov veliko bolj odvisna kot sedanja Pahorjeva. Ta občutek nenadomestljivosti v parlamentarni aritmetiki je Erjavcu dal krila, da je v politiko vnesel novo dimenzijo vulgarne eksplicitnosti. Res je, da je programski obči interes strank zgolj blef. A dokler blefirajo, se morajo vsaj malo brzdati pri uveljavljanju parcialnega interesa. Erjavec pa prostodušno trguje, izsiljuje, izstavlja račune in na dolgi rok škoduje predvsem tistim, ki naj bi jih zastopal. Erjavec pač računa, da so njegovi volilci na daljši rok mrtvi, a vedno znova obnovljivi. Kajti slabše ko so perspektive upokojevanja, bolj sta mamljivi stranka in politika, ki neskrupulozno, onkraj vsakršne odgovornosti zahtevata bonitete za upokojence.

No, treba je priznati, da s populističnim duhovičenjem velikokrat doseže, da je njegova politična vulgarnost v javnosti obravnavana bolj dopustno. In zdaj, ko je resnično ogrožen, ko ga Pahor, kot kaže, zares podi iz koalicije, je potegnil še eno populistično potezo, ki ne bo ostala brez posledic. Na politično prizorišče je namreč postavil lik matere. Mati je podoba vseh podob. Arhetipska ikona. Le kdo ji ne postavlja spomenika! Katoliška cerkev, hinduizem, Cankar… Še cinični Almadovar naredi velik preskok v svojem filmskem opusu, ko posname Vse o moji materi, kjer nastopa mati umrlega sina, ki išče očeta, da mu pove resnico, ki je nastala po neki daljni ljubezni. Pa po dolgih letih najde osebo, ki bi lahko bila oče in mati obenem. Popoln starš. Kajpak travestit.

In Karl? Ne upira se zamenjavi zgolj in predvsem zato, ker ne sprejema obtožb hudih grehov, ki so se medtem nabrali - očitek, na katerem temelji poziv računskega sodišča, je najmanjši med njimi - ampak, ker bi ranil materino ljubezen!

Morda "kante za smeti" res niso najbolj akutna problematika v teh težkih časih. A če kdo, potem mora okoljski minister kričati, da so. Erjavec ne verjame v resor, ker pač nima kompetenc za to področje. A je vseeno minister. In to je resen problem sedanjega sistema. In četudi bi se izkazalo, da nič od očitanega ne drži, bi odnos, ki ga je pokazal do lastnega resorja, moral biti razlog za odslovitev. Ko je DeSUS vstopal v Janševo koalicijo, je bilo jasno, da Erjavec nima pojma o obrambnem resorju, pa je bil postavljen za obrambnega ministra zaradi koalicijske aritmetike. Ko je DeSUS vstopal v Pahorjevo koalicijo, se je vedelo, da Erjavec nima pojma o okoljski problematiki, pa je iz enakih razlogov postal okoljski minister. In ker v proporcionalnem volilnem sistemu lahko takšna stranka vedno predstavlja jeziček na tehtnici, bi v primeru, da prevedri sedanjo krizo (denimo v parlamentu namesto Zanoškarja) bil v naslednji vladi, kakšna koli bi že bila, denimo minister za zdravstvo, za kmetijstvo ali kar bi pač koalicijske karte navrgle. In to ni samo Erjavčev problem, ampak problem sedanjega principa konstruiranja koalicij nasploh. Vsak, ki ima politično težo, lahko postane minister - kdor koli za kar koli. In to je največja anomalija sedanjega zakona o vladi RS. Ko se je trgovalo o novi Pahorjevi vladi in koaliciji, sem pisal, da bi bilo treba zakonski okvir vlade RS sprostiti tako, da bi predsedniki koalicijskih strank postali podpredsedniki vlade brez resorja ter tako sodelovali v koalicijskem odločanju, dogovarjanju in prevzemanju odgovornosti. Minister pa bi postal predsednik ali predsednica koalicijske stranke le, če bi imel nesporne kvalifikacije in kompetence za določeno področje. A zdaj je, kar je. Prav hitrih sprememb zakona o vladi ni pričakovati. In Erjavec si je že izmislil ukano, ki bi mu omogočila politično preživetje in pridobitev imunitete, ki bi mu olajšala obrambo pred očitki hudih lumparij. Preživel naj bi tako, da bi poslal Zanoškarja iz parlamenta, da bi sam zasedel njegovo mesto. V redu, to je navsezadnje stvar med njimi in v stranki. Toda kaj bi z Zanoškarjem? Saj je komaj mogoče dojeti perverzijo računice. Zanoškar bi namreč šel za ministra. Za okolje. Menda ima kante v Slovenj Gradcu vzorno urejene. Ne vem sicer, zakaj bi se nekdo, ki je dosegel ugled župana svojega kraja in od istih volilcev dobil tudi mandat za poslanca v državnem zboru, diskreditiral s sodelovanjem v pokvarjeni kadrovski aritmetiki, toda po drugi strani je težko reči, zakaj bi bil po Podobniku in Erjavcu župan neke mestne občine manj kompetenten za vodenje resorja. Kakor koli že, če je lahko kdor koli minister za okolje, potem resor ni pomemben in ga je najbolje in najceneje ukiniti.

Če se Pahor in koalicija s tem ne strinjata, pa ne moreta prelagati problema na vprašanje Zanoškarjeve razsodnosti in morata jasno povedati, da bo novi minister človek, ki ima kvalifikacije in reference za zapleteno področje. Po izboru novega ministra za okolje si ne bomo zapomnili stranke DeSUS, ampak Pahorjevo vlado.

In ne nazadnje, tudi tveganje koalicijske krize je majhno. Stranka DeSUS je dala jasno vedeti, da brezrezervno podpira Erjavca. Toda jasno je dala vedeti tudi, da bo po Erjavcu ostala v koaliciji. Torej?