Vloga pomij v sodobni medicini

Kdo so v tej zgodbi prašiči?

Najprej morajo brez kakršnihkoli pomislekov resno vzeti svarila farmacevtske industrije, da bo pandemija hujša od vsake kuge in kolere in da se mora človeški rod nemudoma založiti z ogromnimi količinami ustreznega cepiva. Ogromne zaloge le-tega so v primeru pandemije prašičje gripe blagodejno vplivale na vsa področja življenja in dela Zemljanov, še posebej v Evropi. Prišlo je, denimo, do neverjetne usklajenosti vlad evropskih držav pri grožnjah ljudstvu s strahotno smrtnostjo, če države ne naredijo milijonskih zalog cepiva in za to porabijo milijard evrov. Politika in medicina sta dokazali, da je količina kupljenega cepiva v neposredni zvezi z omejevanjem širjenja pandemije, medtem ko število cepljenih ljudi nima s tem čisto nobene zveze. Nemci so kupili 50 milijonov odmerkov, osemmilijonska Češka tri milijone, Srbija, ki sicer proti gripi priporoča tradicionalna zdravila, kot so česen in "slivomicin", kar tri milijone odmerkov, Francozi okoli 60 milijonov... V trenutku, ko so odrešilne pošiljke prispele v skladišča, je število obolelih, še pred cepljenjem, nemudoma začelo rapidno padati. Cepiva v skladiščih so bila tako učinkovita, da je za prašičjo gripo umrlo manj ljudi kot za navadno. Gre za velik korak znanosti in tudi farmacevtske industrije, ki se je kljub krizi, kot kažejo podatki, zelo opomogla, zaslužki so astronomski in je zato ena redkih panog, v kateri ni odpuščanj. Cepljenja, kar jih je sploh bilo, pa so odigrala tudi pozitivno vlogo glede razpoloženja v plebsu, saj so se ljudje lahko do solz nasmejali kremženju svojih politikov, ki so jih zdravstveni ministri za zgled drugim smrtnikom nagnali, da so se pred kamerami pustili špikati in napolniti s pripravki neznanega izvora in z neznanimi posledicami. Zdravstveni ministri so postali osebnosti leta. Farmacija se je proslavila z ekspresno izdelavo cepiva in dokazala, da če milijarde letijo na kup, lahko v treh dneh najde zdravilo tudi za aids, raka, alzheimerja, ne pa samo za profitne pubertetniške mozolje. Cvetel bo turizem, saj bo treba tisoče zdravnikov, ki so širili resnico o smrtonosni gripi in cepili po tekočem traku, nagraditi s tihomorskimi otočki. V medicini je z velikimi skoki napredovala diagnostika: komur od obolelih dišijo pomije, ima prašičjo gripo. Nakupljene zaloge cepiva sila blagodejno vplivajo tudi na dinamiko skoraj paraliziranega svetovnega trga. Francija in Nemčija bijeta hud tržni boj, komu bosta in za koliko prodali zaloge. Konkurenčen boj pa seveda zbija ceno in, kot kaže, bo Ukrajina, kot bojda najbolj okužena država, prišla do cepiva za polovično ceno. Bodoči rodovi, učite se od nas!

Dva sončna zahoda

Upam, da se zavedate, da ste med tistimi srečneži, ki so bili v svojem življenju priča nečemu neverjetnemu. Dosežku človeške pameti in nemirnega duha, o katerem boste nekoč vnukom na kolenih pripovedovali zgodbo dolgo v noč. Gre za predajo svojemu namenu najvišje stavbe na svetu Burj Dubaj, ki je tako visoka, da niti ne vedo, koliko točno je visoka; več kot 800 metrov, 805 ali točno 828 metrov. Ampak to je samo gradbeni oziroma statistični podatek. Navdušujoči pa so po krivici zapostavljeni ekonomski, družbenopolitični in humani vidiki tega kupa železja in stekla sredi peska, ki vrača upanje, da gre od tega trenutka človeštvu lahko samo še na bolje. Burj Dubaj je zgradila majhna, nekoč neuvrščena država iz skupne "držav v razvoju", ki bi brez finančne injekcije pred 14 dnevi v višini 20 milijard evrov propadla bolj kot Islandija. Zgradilo jo je s pridnimi rokami nekaj šejkov, z lastnimi skromnimi gospodinjskimi prihranki, s prodajo peska, rib, kamel, nekaj nafte in s finančnim inženiringom. Obudili so pionirskega duha, ki hoče višje, lepše, dražje, in s tem poslopjem uresničili Zemljanom večino eksistenčnih želja. Od Leonarda da Vincija dalje si namreč ljudje želijo piti kavo v z mahagonijem ozaljšanih barih in prazniti črevesje v straniščih z zlatimi pipami na višini 700 metrov. Si predstavljate, kakšen je to "štrbunk"? Ali kupovati parfume na višini 720 metrov nad morjem. Od svojega nastanka dalje si človek ne želi drugega kot namakati se v bazenu v 76. nadstropju 260 metrov nad recepcijo in dve nadstropji višje bolščati v najvišje nameščeno fontano na svetu. Predvsem pa ga ni Zemljana, ki si ne bi želel dati 40.000 evrov za kvadratni meter bivalnega prostora v Burju, kar je le desetkrat več od malo boljšega stanovanja v Ljubljani. Kaj je lepšega za vernika kot imeti molilnico v 158. nadstropju in se tam vsevišnjemu, tako rekoč v njegovi shrambi, zahvaliti za tako lepo in visoko hišo. Milijoni pa bodo pohiteli v Dubaj, da bi si uresničili perverzno željo iz otroštva - da bi videli isti sončni zahod dvakrat. Prvič s ploščadi pred Burjem in potem, po 60-sekundni vožnji z dvigalom do 124. nadstropja, še enkrat. Pripombe, da bi s tem denarjem lahko za vedno odpravili problem revščine, ozelenili Saharo, šolali zastonj vse otroke Afrike, rešili Antartiko, so povsem deplasirane. To pač ni razvojno, prestižno in nima nobene zveze z našimi sanjami.