No, Pahorjeve zmagovalce gre pa slej ko prej iskati med onimi, ki so uspeli zadržati psihično stabilnost, sposobnost koncentracije in fokusiranja. Leto, v katerem se bo izrazito splačalo biti pameten, bi rekel, da bo to. Na primer, da v WC-ju, v kolikor pod odprtino onega plastičnega boksa ne ujameš konec zvitka toaletnega papirja, čim prej pomisliš, da je snažilka zvitek pomotoma namestila tako, da se vrti v nasprotno smer. A razlika med zmagovalci in nezmagovalci je verjetno že zastavljena. To je razlika med onimi, ki zmorejo biti razumni, in onimi, ki tega pač ne zmorejo. Neljubost, ki se je enega minulih dni pripetila mlajšemu slavnežu, govori o slednjem. Pred nekim fast foodom je fant čakal na hrano, ko ga je nagovoril nek slučajnež, češ kako super mu je, kar počenja, in če mu zato lahko plača pleskavico. Pač klasičen stik domače zvezde in fena v stilu: "Ej, kua s'ti men mudel!" Paul McCartney jo je oni dan, pred leti, ko je posedel na Pločniku, odnesel bistveno bolje. Ni ga bilo, ki bi mu pristopil in velikemu Beatlu, članu največjega pop ansambla vseh časov, dal roko. To vem zato, ker sem nekoč govoril z nekom, ki je bil tistega dne tudi tam na kavi in mi je to, da Pulu ni dal roke, povedal dokaj neprizadeto. Morda to ne bi bilo všeč ženi? Češ, neurbano vedenje in tovrstne zagate? Kakor koli že, naš tokratni junak je ponudbo za "plesko" od fena zavrnil, češ da res ni treba in da je vse v redu, vendar pa je očitno že to malo povišanje intenzivnosti v sporazumevanju med njima bil zadosten štartni znak za nekega x spremljevalca od fena, ki ga je po vsej verjetnosti nosila katera od najnovejših prašnih substanc, ki so v obtoku. Skorajda bolj brez razloga od starodavnih primitivcev, ki so, v kolikor jim pač nisi bil všeč, nate štartali vsaj z vprašanjem, zakaj se ne smejiš oziroma zakaj se, v kolikor si pač slučajno se, je človeka, ki ni hotel "pleske", brez opozorila kresnil po gobcu. Seveda se je zadeva takoj razvila v klasično ulično katastrofo, vključno z brcanjem v na tleh ležečega, kar se je za nesrečnika končalo na urgenci. To je torej en način. A ciklus globalizacije in opismenjevanja, ki je sicer povzročil, da nihče več noče biti "levak", je navrgel tudi kvalitetne psihično gibke mlade ljudi, s smislom za realnost, ki so sposobni samokontrole in dogovora. O tem priča naslednji pripetljaj. V nekem zabavišču je mladenič pozabil redko drago jakno in jo ob naslednjem obisku videl na neznancu. Kočljivo. Že pri posojilih je tako, da je praviloma lažje dati kot pa izterjati, in tudi v tem primeru je bila zagata v tem, kako pristopiti do problema. Odločil se je, da mu najprej pohvali jakno in da ga vpraša, kje jo je dobil. "V Avstriji," je odgovoril kralj, dejansko zadovoljen od pozornosti. "Glej, teh 20 evrov stavim, da vem, kje si jo dobil," mu previdno, da bi komunikacija ja ne zašla v nepotrebne ego vode, odgovori lastnik jakne. In uspel. "Tvoja je, a?" se nemudoma posveti liku in si jo mirno pred njim sleče ter mu jo da. Lep uvod. No, tudi tokrat naj ta prvi letošnji zapis ne mine brez spodbudnice g. B. Todorovića: "Osečam da dolaze neki fini dani."**
*Bujenje, Lennon!
**Čutim, da prihajajo fini dnevi.
Dnevnik.si







Vlado Miheljak
Dušan Keber
Aleksander Bassin
Boris Dežulović
Ervin Hladnik Milharčič
Tanja Lesničar - Pučko
Tomaž Mastnak
Igor Masten
Goran Vojnović
Dejan Kovač
Zoran Senkovič
T. Zgaga, odjemalec električne energije
Ranka Ivelja

Komentarji