Lahovnik z novim božičnim hitom!

Čeprav na to nasedajo le lahkoverni in prizadeti politiki, ki/če čutijo, da jim raziskave delajo krivico, to stvari ne spremeni bistveno. Samo predstavljajte si, kako neki bi recimo Pop TV začel svoja večerna poročila prejšnjo soboto, če ne bi prišli v javnost domnevno pompozni izsledki Ninamedie o priljubljenosti politikov!

Samo nevedneži ali naivneži lahko vzamejo zares raziskavo, ki na vrh priljubljenosti postavlja Mateja Lahovnika, ministra za gospodarstvo, in evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika. S čim si je prvo mesto prislužil Lahovnik? Morda z božičnim hitom, ki ga ni slišalo veliko ljudi, ker so ga vrteli le na zakotnih postajah? Ah, ne! Morda pa s cinično pripombo v stilu špricajočega gimnazijca, da nima časa za udeležbo na koalicijskem vrhu? Tega ne vemo. Kot tudi ne vemo vsaj ne zatrdno, zagotovo pa ne iks-ipsiloni, ki odgovarjajo na ankete , ali je v zadnjem času rekel ali celo naredil nekaj takega, kar bi lahko cenili.

Kaj pa Potočnik? Njega cenim, ker mislim, da je moder in sposoben mož. Toda kaj ima on opraviti s slovensko lokalno Top 10 lestvico? Žal nič. Kaj on predstavlja Slovencu drugega kot to, da mu morda vliva nekaj samozavesti, da je na tako pomembnem položaju v EU prav Slovenec? Samo to.

Naj spomnim na vrstni red. Lahovniku in Potočniku sledi minister za zdravje Miklavčič (pacienti vedno uživajo naklonjenost), potem pa takole: 4. dr. Danilo Türk ("šele četrti", za las zgrešil medaljo, pardon, stopničke); 5. Katarina Kresal (bralci, podporniki, lastniki revije Obrazi, delničarji Dela Revij d.d. ter frendi na Facebooku in sledilci na Twitterju očitno niso dovolj reprezentativen vzorec); 6. Borut Pahor (nespremenjen rejting); 7. Ljubica Jelušič (obrambna ministrica na top lestvici: moj bog, saj se morajo hecati!); 8. Zoran Janković (tokrat nimam kaj posebnega povedati o njem); 9. Radovan Žerjav (ibid.); 10. Pavle Gantar (ibid.).

Najbolj perfidno pri tem pa je, da za nekatere stvari ne moremo trditi, da niso logične in razumljive in da so torej vsaj navidez zanesljive in upoštevanja vredne. Tak primer je tokrat primer padca priljubljenosti predsednika, ki je bil posledica spornega odlikovanja Ertlu. No, le poglejte, si porečemo, zdaj pa ima hudiča! Le kaj mu je bilo tega treba?

Iz tega bi lahko izpeljali sklep, da predsednik Türk le ni tako nadut, kot mnogi mislijo, ampak je predvsem trmast ali načelen, da ne bo pomote, za njegove preostale fane.

Medijsko najbolj žmohtna stvar v zadnji raziskavi Ninamedie pa je izpadla uvrstitev Janeza Janše. Uvrstil se je šele na pretresljivo nizko 21. mesto. To je novica podobnega ranga, kot če bi se tako nekako uvrstila Tina Maze v veleslalomu ali sploh ne v drugi tek. Bili smo naravnost šokirani. Janša enaindvajseti!

Komentatorji so iz tega potegnili sklep, za katerega bi si vsak pošten Slovenec želel, da bi držal: da je "javnost kaznovala oba prepirljivca", namreč tako Türka kot Janšo glede Ertla (seveda ne glede na to, kdo je pravzaprav začel oziroma zaradi koga je ta spor nastal). Ali z drugimi besedami: prepirala sta se Janez Jezni Janša in Danilo Türk Nadutež, Nikola Ninamedia Damjanić pa je imel dobiček od svoje veleumne raziskave.

Tudi prav. Tako kot simpatična Črnjanka tudi vrli Grosupeljčan ne more biti vedno v top formi. Ampak kako si vrli raziskovalci javnega mnenja potem razlagajo fenomen, da pa je stranka, ki jo Janša vodi, po taisti raziskavi prva? SDS je namreč pobrala 19,7 odstotka glasov, SD pa okroglih 19. (Ampak pri smuku je sedem desetink že veliko.)

Take ankete so manipulatorske zato, ker ljudem sugerirajo imena politikov. Nekako tako kot pred leti morda še zdaj, ampak takrat sem o tem pisal , ko so ljudi spraševali, koga bi najmanj radi imeli za soseda. Od povprečnega imetnika stacionarnega telefonskega priključka je seveda iluzorno pričakovati, da bo odvrnil anketarju, da ne želi odgovarjati, ker s sosedi nima težav in/ali ker nima za soseda nikogar na dotičnem seznamu. Na seznamu pa so bili: Romi, homoseksualci, bolniki z aidsom in še ne vem kateri nezaželeni družbeni izmečki ali vsaj marginalci. Tako je agencija nič hudega sluteče in ne nujno netolerantne ljudi postavila v položaj, ko so proti svoji volji morali izbirati med večjim in manjšim sosedskim zlom.

Tako je tudi s politiki. Če jim predlagajo Lahovnika, pač nekaj rečejo, ker so ga zadnje čase večkrat videli na televiziji. Če jim predlagajo Potočnika, si mislijo, no, saj je politik, čeprav je v Bruslju. Pri katerem izmed njih najbrž res pomislijo, ali so se z njim zadnje čase strinjali to pa je tudi vse. Tako mediji parazitirajo na politiki in napihujejo pomembnost le-te in njenih protagonistov brez prave zveze z resničnostjo. Samo zato, da imamo razlog, da zvečer topo bolščimo v ekran in si kot ozaveščeni državljani domnevno nekaj mislimo.

Izsek

Po mojem bi se tudi jaz lahko uvrstil na top lestvico politikov. Če bi anketarji ljudem sugerirali ime Marko Crnkovič, po mojem niti ne bi vsi pogruntali, da nisem politik.