Apokalipsa 2012

(Foto: Jaka Adamič)

Ne me buditi za konec sveta, če ne bo zelo dobrih posebnih efektov.

Pisec znanstvene fantastike Roger Zelazn

***

Se mi zdi, da bo treba nekatera poglavja lekcije izpred 20 let enostavno ponoviti. In pričakujem, da se spomladi vidimo v večjem številu tudi na slovenskih trgih in ulicah.

Janez Janša

***

Ustavna obtožba je potrebna, da se otopela slovenska javnost prebudi iz tega potrošniškega dremeža, pa tudi zato, da bo ves demokratični svet videl, da v Sloveniji še vedno obstajajo sile, ki so se pripravljene boriti za temeljne vrednote evropske civilizacije in razvoj demokracije.

Evroposlanec in nekdanji disident Miha Brejc

***

Ni še konec sveta, ampak od tod ga že lahko vidimo.

Nekdanji kanadski premier Pierre E. Trudeau

***

Pred kratkim sva si s sinom ogledala film 2012. Film, eden od slabših v žanru t. i. katastrofičnih filmov, vzame za okvir napoved o koncu sveta, ki naj bi ga Maji izračunali kot posledico izravnave planetov v letu 2012. Poznavalci majevske kulture sicer znajo povedati, da je ta letnica neumnost in jim je brez osnove pripisana. A kakor koli, zveni zanimivo. Takšni ali drugačni izračuni, prerokbe, so nas že ničkolikokrat postavile v točko nič. In vse smo preživeli. Torej katastrofične napovedi ne držijo? Seveda držijo. A ne globalno v sodobnem pomenu besede. Denimo, ko sta kdaj pa kdaj Evfrat in Tigris prestopila bregove, je za tiste, ki so tam živeli, bil konec sveta - vesoljni potop. Kajti koder in kamor nese pogled, ni bilo nič kopnega.

No, tudi sodobni, razviti svet pozna konec sveta. Ne vem, a najbrž se ta apokaliptična napoved za leto 2012 ne bo uresničila - globalno. Vsekakor pa bo konec sveta v Sloveniji. Ne bodo se prekrili planeti, ampak volitve. Kajpak državnozborske in predsedniške, Nemci bi rekli supervolilno leto.

In če se - Bog ne daj - zgodi, da desnica oboje volitve izgubi, bo za polovico Slovenije konec sveta. Zlasti pa za ključne protagoniste. Že to, da so po samo enem mandatu volilci odrekli podporo Janševi koaliciji, je bil šok. To se je najbolj videlo po tem, da je zaradi nepreverjanja identitete volilcev z osebno legitimacijo na dveh ali treh ljubljanskih voliščih (ko je leta 2004 zmagala desnica, volilna procedura sploh še ni predvidevala in prakticirala te dodatne kontrole) Janša na vsak način želel zasejati dvom v regularnost volitev, čeprav tista volišča niso imela kritične mase, ki bi lahko volilni izid obrnila na glavo.

Zato je že zdaj čutiti neverjetno nervozo in agresivnost. Tokrat ne samo do vladajoče koalicije in njenih domnevno spornih dosežkov, ampak tudi do Türka. Namreč, volitve bodo skupaj in morebitna (ter zelo verjetna) ponovna zmaga Türka bi okrnila triumf, ki si ga desnica tako želi in obeta. Zato so aktivirali vse resurse. Tudi svojo razumniško armado. In s tega razumniškega odra Janša kliče ljudi na ulico. Ulica, gmajna naj rešuje vprašanja demokratičnega reda? Bi rekel, da se je Janši ravnokar zmešalo, če ga ne bi že dolgo poznal. Slovenska parlamentarna demokracija pač ni v krizi. Imamo legalno izvoljene organe oblasti, ki bodo leta 2012 preverjali svojo legitimiteto. Res nenavadno, a že dostikrat videno. Janša pač funkcionira, kot žal funkcionirajo številni "demokrati", ki so v prejšnjem režimu doživeli kakšne šikanaže, celo kazenske pregone, potem pa sami imeli težave s temeljnimi demokratičnimi postulati in rituali. Ne samo balkanske karikature a la Šešelj, Šeks, Paraga in kar je še bilo podobnih avtoritarcev brez demokratičnega talenta od Triglava do Vardarja. Celo velika poljska ikona, ki jo nekateri Poljaki častijo kot Črno Madono iz Czestochowe, Lech Walesa se je po izgubljenih volitvah leta 1995 (proti reformiranemu komunistu Kwasniewskemu!) zaprl v mračno pisarno, da so ga prijatelji komaj izbezali in odpeljali domov. Leta 2000 je spet poskusil in dobil sramotni 1 odstotek glasov.

In tudi pri nas, v paniki, ker pač državnozborske volitve morajo zmagati, hkrati pa ne izgubiti predsedniško tekmo, zdaj naši "pravi demokrati" delajo prav nespametne akrobacije. V ponedeljek je imel sveto mašo Zbor za republiko. In so obsodili obujanje zločinskega režima. Res grozno! Bivši komunist in sedanji župan vrača Josipu Brozu cesto. Kaj cesto, avenijo! Bivši komunist in sedanji predsednik republike odlikuje notranjega ministra komunističnega režima. Ampak to ni najhuje. Komunisti so vpeti v vse pore družbe. Celo v demokratično opozicijo! Denimo, v ponedeljek se je na zboru oglasil evroposlanec in član skupine evropskih ljudskih strank EPP Miha Brejc. Hja, on pa ni samo bivši komunist. Bil je veliko več. Ima svojo šifro v Lajovičevem dosjeju Udba.net. Kako je tudi ne bi imel, saj je bil že v mladih letih visokošolski učitelj prorežimkega predmeta (temelji splošne ljudske obrambe v SFRJ ali kako se je že reklo). Funkcija samo za izbrane. A to še ni nič. V komunistični eri je bil varnostni častnik zaščitne enote komunističnega vodstva SR Slovenije. Funkcija samo za posvečene. In taki zdaj brifirajo "črno Evropo"! Saj bodo hitro spregledali, da ne samo, da imamo komuniste v vseh porah slovenske družbe (denimo, tožilstvo demokratične republike vodi, kot je svoj čas razkrila Mladina, nekdanja sekretarka osnovne organizacije ZKS na komunističnem tožilstvu, ki ni bilo nič boljše od komunistične policije), ampak je še huje. Komuniste smo podtaknili celo v EPP (denimo Brejca). In najhuje. Zdaj, ko bodo, kot grozi Ljudmila Novak, v Evropi opazovali nenavadno Slovenijo, bo prej ali slej prišlo na dan, da je lansko leto predsedoval EU Janez Janša, eden od najbolj perspektivnih in doslednih partijskih kadrov zločinskega komunističnega režima, dokler se režim ni spridil in odstopil z revolucionarne poti. Kot se nekateri spomnite in kot je ostalo zabeleženo v Mirovnih zvezkih, Mladini, v Problemih, je mlad perspektiven kader prišel v konflikt s partijo zato, ker ji je očital, da je sistem obrambe premalo marksističen in ljudski! Nerodno. Res nerodno.

Ampak da se ne bi levičarji muzali. Za njih bo leto 2012 še bolj rizično. Namreč, če Janša zmaga, bo za levičarje konec sveta. A za levičarje bo konec sveta, tudi če njihovi ostanejo na oblasti. Dveh mandatov svojih ne bodo vzdržali. No, nevarnost popolne apokalipse je vendarle majhna. Kajti leva koalicija se resnično trudi, da bi vse naredila za manjši (polovični) konec sveta. Se pravi, za zmago desnice. Ne samo z nenavadnimi in neredko neučinkovitimi potezami, ampak s popolno konceptualno zmedenimi potezami. Zdaj se sami s seboj prepirajo o tem, kaj je in kaj ni njihovo volilno telo. Res nenavadno. V svetu velja, da stranke prepričujejo volilce, da so oni vendar generično povezani s stranko, čeprav morda tega še ne vedo. Pri nas, nasprotno, prepričujejo volilce, da je empirično zaznana generična vez zgolj privid. Ali kvečjemu pomota. A ne glede na razlike in razpon, je volilno telo ne samo SD, ampak tudi LDS in Zares po samoopredelitvi levo. O tem ni nikakršnega dvoma. Od LDS in Zares ta čas ni ostalo prav veliko. A kolikor dobita glasov, jih dobita iz leve hemisfere. Brez levih volilcev bi obe stranki skupaj naštrikali in nakvačkali toliko kot NSi Ljudmile Novak. No, nekateri najavljajo, da levici prihaja na pomoč Slovenska unija Vlada Dimovskega. Vsekakor. Približno toliko kot Stranka slovenskega naroda desnici.

Saj pravim. Konec sveta.