Novice.Dnevnik.si Debate/Kolumne

Digitalna kurirčkova torbica

Ljubljana - To kolumno pišem na iPhone. Zelo možno je, da sem prvi kolumnistični čudak na svetu, ki se je lotil pisanja 5000 znakov ali okrog 800 besed dolgega teksta na žepni računalnik oziroma na tako imenovani smartphone.

Marko Crnkovič (Foto: Jaka Adamič)

Priznam, obseden sem od te naprave, ki s primernim softverom zmore vse in je lahko karkoli. iPhone je nadomestil že toliko naprav, funkcij, opravil, da si ne morem kaj, da ne bi preizkusil še tega ultimativnega početja, kar je zame pisanje. In po prvem odstavku moram priznati, da gre tako rekoč za ekstremno pisanje. Res ekstremno. Skoraj adrenalinsko.

Trenutno sem v fazi načrtnega odvajanja od branja (ali če hočete kupovanja) tiskanih medijev. Vendar to ne pomeni, da sem se jim pripravljen odpovedati kot viru informacij. Priznati moram, da imam s tem nemalo težav - a ne po svoji krivdi. Za svojo zmedeno, eklektično, napaberkovano ter pogosto pomanjkljivo in nefokusirano informiranost - oziroma razgledanost, kot smo temu nekoč lepo rekli - krivim tiskane in klasične medije nasploh. Tem v glavnem še ni jasno, da ljudje ne rabimo tradicionalnih medijev, kakršne smo poznali doslej. Rabimo zgolj informacije, ne pa nekih tehnološko, ekonomsko in profesionalno anahronističnih nosilcev informacij. Don't kill the messenger, kot bi se reklo - toda s pripombo, da pa mu je treba že enkrat iztrgati iz rok to brezvezno kurirčkovo torbico. Mediji na mrtvih drevesih odmirajo, ne odmira pa novinarstvo - ali vsaj ne zaradi tega. Četudi novinarstvo ne bo več takšno kot doslej, bomo še vedno rabili informacije, ki smo jih vajeni in ki jih rabimo.

Tiskani mediji so se pod pritiskom konkurenčnosti interneta - vključno s tako imenovanim državljanskim novinarstvom, ki pa je blažev žegen - odločili, da je treba na internet plasirati tudi tisto, česar v zadnjih vzdihljajih uredniške profesionalnosti nikoli ne bi natisnili. Tisk tekmuje z internetom nekako tako kot TV Slovenija s Pop TV. All the news that's not fit to print je za na internet. Čeprav se na globalnem nivoju stanje hitro popravlja, je za slovenske medije internet še vedno odpad za objestne in obscene uredniške in novinarske ideje, v vsakem primeru pa izgovor za profesionalizem za nižjo stopnjo. To je pomota. Print lahko preživi samo kot kriterij objavljivosti. Tudi novinarski standardi se spreminjajo, vendar ne vsi. Nekateri ostajajo - ali bi vsaj morali ostati - in nimajo zveze z medijem samim. Ker kar ni objavljivo, me v bistvu ne zanima. Zato sem zdaj v nekakšni tranziciji, kar zadeva informiranost.

To konfuzno stanje v informacijskem ekosistemu je seveda posledica dejstva, da še nihče ni iznašel ekonomsko vzdržnega poslovnega modela za funkcioniranje medijev na internetu, kjer bi po mnenju večine konzumentov moralo biti vse (napol) zastonj. Zato ni presenetljivo, da je ta hip glavni borec proti googlokratičnemu zastonjkarstvu - ali vsaj navideznemu zastonjkarstvu - prav Rupert Murdoch, eden največjih in najkrutejših medijskih baronov sploh. Osebno mu dam tokrat prav: novinarstvo nikoli ni bilo zastonj in tudi nikoli ne bo, dokler bomo od medijev pričakovali neke smiselne, relevantne vsebine. Novinarske vsebine - pa tudi knjižne, saj tu je založništvo na istem - nastajajo in se prodajajo na drugačen način kot glasba, ki bo nekako preživela digitalno in netrgovinsko distribucijsko tranzicijo.

A če se strinjam z Murdochom, to še ne pomeni, da verjamem, da mu bo s sofisticirano zamišljenimi plačilnimi zidovi uspelo izumiti nov poslovni model. Direktno ekonomsko lastništvo v digitalni dobi po mojem namreč ni več garancija za nadzor - ne v dobrem ne v slabem - nad mediji, vsaj ne novimi. V prihodnosti bo o medijih odločal softver oziroma lastništvo softvera. In ta prihodnost je že na obzorju: gre za iPad, Applovo (domnevno) internetno tablico, ki bi naj v navezi z medijskimi in knjižnimi izdajatelji posrkala v iTunes Store, že zdaj največjo digitalno trgovino z glasbo, filmi, serijami in softverom, še tisk in knjige. Črnogledi analitiki že opozarjajo, da lahko s tem pride do globalne monopolizacije distribucijskih kanalov. Mogoče pa res. Pa kaj? Kaj je namreč to v primerjavi z lastniškimi monopoli preteklosti? Ali ni definiran softver le pogoj, ki medijem svobodo šele omogoča? Ali ni softver točno to, kar je bil pred 3000 leti pergament, pred 500 leti pa tiskarski stroj? In ali ni vsak tak izum najprej služil ustvarjanju, potem pa še distribuciji in ekonomiji? Čas je, da se stvari poenotijo. Odprtost interneta je opravila svoje, zdaj je potrebna regulacija. Če vam je ljubše, recite temu dogovor. Pozabite, da je izbira softvera človekova pravica. Dandanes je že preveč softvera za iste stvari in to razvoj samo zavira. Zlasti pa razvoj založništva.

Kolumno na iPhone sem napisal v približno enakem času kot vsako drugo in prav nič se nisem mučil. Občutek o opravljenem delu je sicer malo drugačen, a o tem bom podrobneje razmišljal pozneje. Je pa res - če parafraziram enega zadnjih stavkov Umberta Eca v Imenu rože -, da me bolita oba palca, čeprav je bilo v skriptoriju prijetno toplo.

Dodaj v: Digg del.icio.us Technorati Reddit

Prijavite napako v članku »

Komentarji
  1. king minos sobota, 12.12.2009 ob 08:00

    "Kolumno na iPhone sem napisal v približno enakem času kot vsako drugo in prav nič se nisem mučil"

    Ja, se opazi pri kvaliteti kolumne.

    Odprtost interneta je opravila svoje, zdaj je potrebna regulacija.

    Bravo Marko, kako "svobodomiselno". A mislis, da bodo mediji res boljši, če bo treba zanje plačevat?
    Pri časopisu je vsaj strošek tiska, net je v primerjavi praktično zastonj.

    "Pozabite, da je izbira softvera človekova pravica. Dandanes je že preveč softvera za iste stvari in to razvoj samo zavira"

    Super - vsi bi si morali kupiti iPhone, podpreti Apple, da ne bomo zaostali v razvoju in da bomo potem tako kot Marko, pisali kolumne (ki jih ne bo nihče bral) kar med tem, ko bomo v lokalnem baru sedeli na pivu.

  2. stepni volk sobota, 12.12.2009 ob 09:45

    No,tvoje adrenalinsko doživetje je mimo.Hvala Marko,da si nam povedal da se rad igraš. Nič novega.

  3. Blaz sobota, 12.12.2009 ob 10:58

    "Novinarstvo nikoli ni bilo zastonj in tudi nikoli ne bo, dokler bomo od medijev pričakovali neke smiselne, relevantne vsebine."

    Še ena laž. Resnica je popolnoma zastonj: http://www.youtube.com/watch?v=ZZw8yF5alkM

    Dnevnikovi šturmoviki in UN algorijanci imaste več skupnega, kot je to videti na prvi pogled.

  4. eq1 sobota, 12.12.2009 ob 11:34

    LOL, kaksen model je ta crnkovic.
    nekaj povzetkov glede iphona iz njegovega bloga, kaksno leto nazaj:

    ..."A kaj — mi je rojilo po glavi med preizkušanjem —, ko pa na daleč vidim, čutim, slutim, kako malo funkcij ima v primerjavi v mojo in ne samo mojo Nokio že po defaultu, kaj šele z vsem tem, kar se dá v telefon inŠtalirati naknadno!"...

    ..."No, odgovoril je z vprašanjem, za kateri predmet poželenja vendar gre. Potem sem videl, da fotka res ni ne vem kaj. Tako kot iPhone, v bistvu."...

  5. Avatar sobota, 12.12.2009 ob 12:44

    What the fuck was this? I think of this column?
    What the reporter wanted to say? I'm the first one,
    the best one, I'm I'm I'm journalist, who using iPhone?

    Really, that's you Marko, oooo that you, oooooa, nice!

  6. eq1 sobota, 12.12.2009 ob 12:44

    ...To konfuzno stanje v informacijskem ekosistemu je seveda posledica dejstva, da še nihče ni iznašel ekonomsko vzdržnega poslovnega modela za funkcioniranje medijev na internetu, kjer bi po mnenju večine konzumentov moralo biti vse (napol) zastonj. Zato ni presenetljivo, da je ta hip glavni borec proti googlokratičnemu zastonjkarstvu - ali vsaj navideznemu zastonjkarstvu - prav Rupert Murdoch, eden največjih in najkrutejših medijskih baronov sploh. Osebno mu dam tokrat prav: novinarstvo nikoli ni bilo zastonj in tudi nikoli ne bo, dokler bomo od medijev pričakovali neke smiselne, relevantne vsebine. Novinarske vsebine - pa tudi knjižne, saj tu je založništvo na istem - nastajajo in se prodajajo na drugačen način kot glasba, ki bo nekako preživela digitalno in netrgovinsko distribucijsko tranzicijo.

    poudaril bi nekaj napacnih in prehitrih sklepanj:
    -obstaja ze ogromno ekonomsko vzdrznih modelov. tudi v sloveniji, kjer ni takih potencijalov za economies of scale. lahko se malo pozanimate pri 24.ur na pr. ali je ekonomsko vzdrzen, ali mogoce celo bolj kot vzdrzen in se kar profitabilen. pa se pri velikih hisah obstaja nekaj kar se mu rece economy of scope, kar pomeni da so stroski izdelave storitev ponujanja informacij na spletu, se kar ugodni. po drugi strani pa ce lahko prezivijo zastonj televizije, polne z reklamami, lahko na isti nacin prezivijo spletne strani, ki ponujajo novice zastonj. gre za popolnoma isti poslovni model.
    -googlokraticno zastonjkarstvo - WTF?!!! :). google ni vedno posrednik reklam, ki so podlaga za ponujanje brezplacnih informacij. tako da ni nobene potrebe po inovativnosti pri avtorju in sestavljanju novih neumnih besed, popolnoma izven konteksta. spet primer za to da niso vsi posredniki oglasov samo na googlu je nas 24ur.com.
    -novinarstvo ni zastonj - kdo pa pravi da novinarji ne dobivajo place. lahko spet povprasamo spletne novinarje na 24ur.com
    -..."glasba, ki bo nekako preživela digitalno in netrgovinsko distribucijsko tranzicijo"... - WTF?!!! kaksna netrgovinska distribucijska tranzicija. in kaksna je, za boga, tukaj povezava glazbe s prodajo informacij na netu?

    in ta model je svetovalec medijske hise kot je Styria, poslovne plati pa razume Zer0!

  7. Avatar sobota, 12.12.2009 ob 12:45

    sem prvi kolumnistični čudak na svetu, ki se je lotil pisanja 5000 znakov ali okrog 800 besed

    ooooooooooooooooooah Marko

  8. emideluks sobota, 12.12.2009 ob 12:55

    Meni osebno gre tole poveličevanja Appla s strani Crnkoviča in Žnidaršiča že dost na jetra. To so pač gadgets, vsak ima svoje najljubše, tako kot ima vsak preferirano znamko avtomobila, laptopa, pralnega praška itd... so what?

    1. eq1 sobota, 12.12.2009 ob 13:21

      meni pa gre tako na smeh. jonasu po mojem se bolj :)
      pred dvemi leti je bil tako proti, zdaj pa mu je naj igraca.
      vse bolj se mi zdi da je dnevnik dobil svojega ronalda mcdonalda.

  9. eq1 sobota, 12.12.2009 ob 14:01

    A če se strinjam z Murdochom, to še ne pomeni, da verjamem, da mu bo s sofisticirano zamišljenimi plačilnimi zidovi uspelo izumiti nov poslovni model. Direktno ekonomsko lastništvo v digitalni dobi po mojem namreč ni več garancija za nadzor - ne v dobrem ne v slabem - nad mediji, vsaj ne novimi. V prihodnosti bo o medijih odločal softver oziroma lastništvo softvera. In ta prihodnost je že na obzorju: gre za iPad, Applovo (domnevno) internetno tablico, ki bi naj v navezi z medijskimi in knjižnimi izdajatelji posrkala v iTunes Store, že zdaj največjo digitalno trgovino z glasbo, filmi, serijami in softverom, še tisk in knjige. Črnogledi analitiki že opozarjajo, da lahko s tem pride do globalne monopolizacije distribucijskih kanalov. Mogoče pa res. Pa kaj? Kaj je namreč to v primerjavi z lastniškimi monopoli preteklosti? Ali ni definiran softver le pogoj, ki medijem svobodo šele omogoča? Ali ni softver točno to, kar je bil pred 3000 leti pergament, pred 500 leti pa tiskarski stroj? In ali ni vsak tak izum najprej služil ustvarjanju, potem pa še distribuciji in ekonomiji? Čas je, da se stvari poenotijo. Odprtost interneta je opravila svoje, zdaj je potrebna regulacija. Če vam je ljubše, recite temu dogovor. Pozabite, da je izbira softvera človekova pravica. Dandanes je že preveč softvera za iste stvari in to razvoj samo zavira. Zlasti pa razvoj založništva.

    taksne nebuloze nisem se dolgo casa prebral.
    -direktno ekonomsko lastnistvo - (pa se v digitalni dobi). naj mi nekdo razlozi prosim kaj pomeni direktno ekonomsko lastnistvo.
    -..."V prihodnosti bo o medijih odločal softver oziroma lastništvo softvera."...LOLOL. ce bi avtor prebral vsaj en EULA v zivljenju, ali pa vsaj razumel kaj not pise. vecina placljivega softwarea je v lastnistvu izdelovalca. ko "kupis" software dejansko kupis pravico da lahko uporabljas software. lastnik pa ostane izdelovalec. pa se ne vem kaksno vezo ima software z mediji.
    -..."Črnogledi analitiki že opozarjajo, da lahko s tem pride do globalne monopolizacije distribucijskih kanalov" (misljen je bil iTunes). - torej zdaj je model fan Apple produktov in misli da je iTunes edina internetna distribucija cesarkoli v digitalni obliki. pa ne samo to, namrec ga je strah da bo postala monopolna. in celo nekateri analitiki to mislijo. bi rekel da nekateri analitiki, njegovega ranga mislijo podobno.... torej samo nekaj glasnega razmisljanja. kako lahko postanes monopolen distributer na pr. softwarea za MS Windows (ki ima trenutno ogromno predvlado med operacijskimi sistemi) ce ga racunalniki, ki jih prodajas imajo vgrajene druge operacijske sisteme. kako lahko dobis monopol nad prodajo cesarkoli, ki je zdruzljivo z Nokia mobilnimi aparati in ni zdruzljivo z aparati, kot je iPhone. odgovor je logicen, ce bodo Applove naprave dominirale vse ostale v segmentu racunalnikov, mobilnih aparatov, handheld igralnih konzol, ... potem bos seveda imel teoreticno podlago za monopolizacijo digitalne distribucije. glede na to da smo dalec od tega da bo apple dominiral vse nastete trge, je nemogoce pricakovati kakrsnega koli monopola
    - "Ali ni softver točno to, kar je bil pred 3000 leti pergament, pred 500 leti pa tiskarski stroj? In ali ni vsak tak izum najprej služil ustvarjanju, potem pa še distribuciji in ekonomiji? Čas je, da se stvari poenotijo. Odprtost interneta je opravila svoje, zdaj je potrebna regulacija. Če vam je ljubše, recite temu dogovor.
    Softwer = pergament ( v kontekstu casa pred 3000 let) = tiskarski stroj ( v kontekstu casa pred 500 let) - kaj zaboga je to. zelo rad bi slisil avtorjevo definicijo softwerja in kaksna filozofija lezi za tem stavkom
    -..."Pozabite, da je izbira softvera človekova pravica. Dandanes je že preveč softvera za iste stvari in to razvoj samo zavira. Zlasti pa razvoj založništva."... - ni mi 100% jasno kaj je tukaj zamesal. iTunes je storitev, digitalna trgovina, ne pa software. kaksen razvoj pa se zavira s prevec softwarea? Razvoj zaloznistva se zavira z prevec softwarea na izbiri ?

  10. jozek sobota, 12.12.2009 ob 15:09

    Ker gre za epohalno uveljavitev elektronskega novinarstva in rešitev naših gozdov pred novinarji, sem pobrskal po spominu; in ne vem ali gre samo za slučajno podobnost imen, ko je šlo za nekega podobnega Crnkoviča, brez katarega prispevkov ni izšla niti ena številka brezplačnika, ki je eden od prvih neusmiljeno polnil naše poštne nabiralnike poleg trgovskih reklam seveda.

  11. eq1 nedelja, 13.12.2009 ob 13:33

    LOL, sele zdaj sem opazil kako je crnkovic slabo razumel/prepisal ko je uporabljal to referenco:
    http://notes.zturk.com/2009/12/end-of-web-as-we-know-it.html

    po mojem da je zelo slabo razumel murdochovo nesreco in jezo zaradi slabega 900 mio. $ dila, ki ga je podpisal z googlom pred leti.

  12. balrog ponedeljek, 14.12.2009 ob

    In koliko so ti plačali Marko za igračkanje z I-phonom ?

    Ta kolumna odraža vso bedo sodobnih tehnologij:
    - Markova kolumna bi bila smiselna, če bi tudi Dnevnik izhajal v celoti in edino v digitalnem formatu ... in če bi ga navadni uporabniki lahko enostavno in brez muke prebirali s posredovanjem teh sodobnih medijev, kakor sedaj gremo v kiosk in preberemo Dnevnik na klopci ter ga po prebiranjo odvržemo stran ali pa vanj zavijemo solato.

    tako pa.., so to le sanje.

    Mogoče, da je Marko napisal kolumno na I-phoneju, ker ga je za to reklamo mastno plačal prodajalec teh napravic, zraven pa je še od Dnevnika pokasiral honoraček za kolumnco; a Dnevnik je Markovo kolumno objavil na celulozi, prav isti, kot jo je uporabljal Guttenberg pol tisočletja nazaj ...

    Ta papirnati tisk je moral skozi težke tiskalne stroje, da se je z enodnevno zamudo preko poštarjev s kolesi ali peš znašel pred povprečnim naročnikom tega časopisa ;)

    Branje časopisov prek interneta pa je sila zamudno in mukotrpno početje, podobno najhujšemu mazohizmu. Ali so prepočasne povezave ali prepočasni računalniki ali pa oboje ali se odpirajo reklamni oglasi in ti zraven računalnik trikrat zatarokira ... O tem, da bi bral Dnevnik ali katerikoli časopis prek mobilca ali kake druge naprave, pa imam v bistvu v tem trenutku premalo časa in predvsem premalo potrpljenja: eno stran ti nalaga kakih deset minut, da bi se takoj, ko želiš naložiti naslednjo stran mobilni telefon v obupnem poskusu rešiti samega sebe preprosto kar samo ukinil

    Zato živel papir, ups. oziroma i-phone, a ne Marko :)

  13. Bitje ponedeljek, 14.12.2009 ob 10:33

    Koliko je Apple plačal za to reklamo?

  14. SpacePig torek, 15.12.2009 ob 19:32

    Tepec, ki se pač rad igračka.

    Fino, da bodo "informacije" plačljive. Kdo bo pa potem še bral neumnosti, laži in takole govno?

Dodaj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Dnevnik.si