Akcija Sever-severovzhod

Vlado Miheljak (Foto: Jaka Adamič)

Minister James Hacker: "Ne bom odobril nobenega odlikovanja uradniku, ki si ga ni zaslužil."

Sekretar Sir Humphrey Appleby: "Kaj mislite z 'zaslužil'"?

Minister James Hacker: "Mislim 'zaslužil'. Naredil nekaj, kar je vredno odlikovanja."

Sekretar Sir Humphrey Appleby [užaljeno]: "Ampak saj to je nezaslišano!"

Dialog iz TV humoreske "Yes, Minister" (1981)

***

Roger Thornhill: "Saj ste vi George Kaplan, kajne?"

Profesor: "Oh nikakor. Ne obstaja oseba z imenom George Kaplan. /…/ Verjemite mi, nikogar z imenom George Kaplan ni. Zato vas prosim, da ga vi še 24 ur utelešate.

/…/

Roger Thornhill: "Vi ste policija, ali niste? Ali ste FBI?"

Profesor: "FBI, CIA, ONI … smo testeninaste črke iz iste jušne vrečke."

Dialog iz filma Sever-severozahod Alfreda Hitchcocka

Se spomnite filma Sever-severozahod, Hitchcockovega filma filmov, oziroma kot ga je teatralno poimenoval François Truffaut "seštevek vseh filmskih izkušenj"? Glavni junak, nepomemben državljan, reklamni agent Thornhill se v nepravem trenutku znajde v newyorškem hotelu Plaza, ko dasta agenta neke sovražne sile (države, organizacije?) iz recepcije poklicati k telefonu Georgea Kaplana, ki ga lovita, a očitno ne poznata. V tistem trenutku se slučajno dvigne Thornhill, zato ga agenta obstopita ter ga prisilita, da gre z njima v taksi. Skratka, v filmu, v katerem ni prišlo do klasične zamenjave junaka z "nekom", ampak do zamenjave z "nikomer", in dejansko je to film o nikomer, fantomski agenti fantomske organizacije lovijo nikogar, zato je ta nihče lahko kdor koli, torej tudi Thornhill. Kaplan je slepilo, ki bi zavarovalo agentko Eve. Film je poln zapletov in simbolnih prispodob. Vrhunec in razplet filma se odvije v gori Mount Rushmore, v katero imajo Američani vklesane štiri predsednike, velike očete nacije (Washingtona, Jeffersona, Roosevelta in Lincolna). Torej celotna zgodba se razkrije oziroma točneje zaustavi na glavi predsednika.

Mar ni nekaj podobnega z našo nedavno odlikovano akcijo in združenjem Sever? Sam sem bil v času vsesplošnega, evforičnega odobravanja represivnih postopkov tako z leve kot desne nekako skeptičen. In precej osamljen. Celotna zadeva je bila polna protislovij. Namreč, v imenu demokracije je secesijsko naravnana republika (to je bila njena legitimna in celo ustavna pravica) s homogeno politično odločitvijo naložila policiji, da prepreči "miting resnice". Torej, policija je nastopila zaradi odločitve političnega vrha, ne zaradi tega, ker bi ji tako ravnanje velevala zakonodaja takratne skupne države, ki je vsaj načelno dovoljevala gibanje, zbiranje. Takrat sem zapisal v Mladini (drugje takrat itak ne bi objavili), da je nekaj narobe, če navdušeno ploskamo, ko policija deluje oziroma bolj načrtuje dejanja, za katera ne bi želeli, da bi jih počela proti nam. Pa so mi rekli, da ne razumem, da to vendar počne proti "njim"; torej Miloševićevi mitingaški drhali (kar je nesporno bila). Ampak takrat, v osemdesetih, smo na domači sceni pogosto bili tudi mi sami "oni" in se je iskalo načine, da se zborovanja, objavljanja, izražanja mnenja ne dopusti. Dobro. Takrat je politični vrh ocenil, da bi demokratični standardi ogrozili porajajočo se demokracijo v Sloveniji. Khm. Nisem prepričan, da je to rešitev. Janša nenehno sam poudarja, da je v primeru četverice policija ravnala po naročilu politike. Verjetno. A kako je potem enkrat to lahko problem, drugič pa krepost? Kaj hočem povedati? Če je v obeh primerih Ertl usmerjal in vodil policijo po smernicah politike, potem je tudi akcija Sever sporna. Sploh pa je bila uradna varnostna ocena zgrešena. Ni bilo verjetno, da pride do kakšnega množičnega zbora, ker bi morala Miloševićeva mitingaška drhal v Slovenijo pripotovati čez Hrvaško in se čez njo tudi vrniti. Prav rad bi videl to potovanje.

Odlikovanje? O. K. Če že, bi ga lahko v imenu združenja Sever prevzel predsednik veteranske organizacije in bi se izognili vprašanju, kaj z Ertlom

A pustimo tisto akcijo. Vem, da se bom zameril mnogim, ki mi sicer pritrjujejo, a tista akcija ni predstavljala nobenega velikega junaštva in tveganja. Akcija kot mnoge pred njo in mnoge za njo. Manj kot nogometna tekma med Olimpijo in Mariborom ali akcija policije, ki je nasilno preprečevala italijanskim aktivistom (Ya Basta), da bi na srečanje Bush-Putin prišli izražat protest. In bila, če se prav spomnim, prav tako odlikovana.

Ves cirkus okrog akcije Sever pa je tako ali tako zgolj slepilni manever. Kot fantomski George Kaplan pri Hitchcocku. Sever je podobno kot Sever-severozahod film o "nevidnem tretjem". V "poden" diskusijah med dvema stranema (v Odmevih in Tarči itd.) se je lepo videlo, za kaj gre. Po eni strani za prastaro borbo za primat nad osamosvojitvenimi zaslugami. Ker je pač neprijetno dejstvo, da je v takratni "Kučanovi državi" lojalna policija prevzela neprimerno večje breme kot "Janševa manevrska struktura" in vojaške formacije. In drugič, za primat nad interpretacijo osamosvojitvenih in predosamosvojitvenih procesov nasploh. Tega ne razumejo edinole strojevodje, ki bi radi dodali svojo pomembnost. Lepo vas prosim! Pokojni Peter Božič je svoj čas, ko so že govorili nekaj podobnega, zakričal: "Samo še to nam manjka, da bomo razglasili ajzenponarsko demokratično republiko!"

Predvsem pa je treba malo ohladiti možgane. So ljudje, ki so odločali, in so ljudje, ki so sledili: slednji so lahko odgovorni le neposredno za svoja dejanja. Denimo. Ko se je izvedelo, da ima minister Križanič pogodbo s podjetnikom Draganom Isajlovićem, se je vsulo, da vendar gre za nekdanjega uslužbenca državne varnosti, ki je skupaj s sodelavcem aretiral Janšo. Pogodba je lahko glede na to, da ni bilo zadovoljive pojasnitve, sporna. A ne zaradi Isajlovićevih preteklih vpisov v delavsko knjižico, ampak ker ni jasno, kakšne kompetence ima, da lahko pomaga finančnemu ministru. To naj se razišče oziroma razjasni. To, da je bil uslužbenec SDV, ki je aretiral Janšo, pač ne more biti sporno. Je le izvrševal zadano nalogo. Stojkova fotografija lepo kaže, da dovolj profesionalno. SDV v nedemokratičnem režimu je peljala Janšo na zaslišanje nevklenjenega (šel je za agentoma ležerno z rokami v žepu) in ga odpeljala z osebnim avtomobilom. Posebne policijske enote v demokratični Sloveniji so starega, nikakor ne begosumnega Zidarja peljale v marici, njegovega potencialnega odvetnika Penka pa vklenile kot kriminalca.

Kaj hočem povedati? Isajlović kot uslužbenec državne varnosti v nedemokratičnem režimu načelno ni bolj sporen kot navdušeni partijec in mladinec vladajoče stranke, ki je lazil po partijskih božjih poteh nedemokratičnega režima. Prej manj.

Sicer pa predlagam Janševim vojščakom (raznim jerovškom, brejcem, gorenakom, kameleonom, nevretenčarjem, zamudnikom, slabovestnikom in kar jih je še), ki so bili ob svojem času skoraj vsi po vrsti člani "vladajoče stranke nedemokratičnega režima" naslednjo anketo:

Je bila ZKS/ZKJ, ko ste postali člani, demokratična organizacija?

Je pristajala na demokratični kompetitivni ritual?

Ste pred letom 1988 slišali za kakšno medijsko zaplembo, za kakšen politični proces?

Kako ste se počutili kot član/ica nedemokratične totalitarne in zločinske (kot danes radi porečete) organizacije?

Kdaj ste prvič potegnili figo iz žepa in glasno ter javno obsodili nedemokratični režim in njegove postopke?