Nafta v Piranskem zalivu!

Boris Dežulovič. (Foto: Bojan Velikonja)

Ali pa je, če že omenjamo ribiče, razlog ribji fond v Piranskem zalivu? Po strogi mednarodni oceanografski klasifikaciji, ki natančno opredeljuje značilnosti oceanov, morij, zalivov in drag, ima Piranski zaliv pravni status akvarija. Težko, da bi se bil kdorkoli pripravljen vojskovati zaradi tistih dvajsetih sardel, ki jih slovenski ribiči vsakič po starem ribiškem običaju poljubijo in vrnejo nazaj v morje, da bi lahko tudi naslednji dan kaj ulovili in tako dobili državne subvencije.

Morda pa, bogve, na dnu Piranskega zaliva leži kak Titanic, poln zlatih palic, kakšna pozabljena gusarska ladja z zakladom španskih konkvistadorjev? Toda težko je verjeti, da bi takšna razbitina sploh našla dovolj prostora v Piranskem zalivu: ladja tu tako in tako ne more potoniti, lahko samo nasede. Znanstveniki trdijo, da je Piranski zaliv sploh nastal tako, da je neka stara avstrijska vojaška ladja pred stotimi leti zgrešila tržaško pristanišče in se zabila v obalo Istre. Od razbitin na dnu Piranskega zaliva so lovci na zaklade našli samo nahajališče starih štedilnikov in hladilnikov - z eksploatacijo tega nahajališča so podjetni slovenski komunisti leta 1950 ustanovili Gorenje -, od ladij z zakladom pa v Piranskem zalivu leži samo tisti nesrečni slovenski kajakaš s poročnim prstanom na roki.

Zakaj je potem Slovencem toliko do tega Piranskega zaliva? Mora biti neki razlog, ki je malo bolj trden od bedastega koridorja do odprtega morja, dveh zabojev sardel ali razbitin nekega slovenskega kajaka z zakladom - so celih petnajst let razmišljali Hrvati, vse dokler se ni od nekod pojavil Nediljko Pušić, upokojeni oficir Hrvaške vojske in poklicni lovec na svetovne zarote, ki je po večletnem vztrajnem raziskovanju odkril najbolj varovano svetovno skrivnost: v Piranskem zalivu se nahajajo velikanske zaloge nafte in plina!

Prepričan, da Slovenci nekaj prikrivajo, je Nediljko - piše Slobodna Dalmacija - več let preučeval stare topografske karte, od tistih iz 12. stoletja do sodobnih avstrijskih, sovjetskih, ameriških in jugoslovanskih. Po dveh letih strmenja v pisane plahte je pedantni hrvaški oficir opazil majhno, a bistveno podrobnost: na ameriških vojaških zemljevidih so bili, za razliko od drugih, oštevilčeni - kamnolomi. Vprašanje, zakaj so Američani označili kamnolome, Nediljku ni dalo miru in odgovor je poiskal v arhivih geološkega urada ameriške vlade.

Kot je znano, ameriška vlada svoje tajne podatke o svetovnih zalogah energentov rade volje pokaže vsakomur, ki ga to zanima, in Nediljko Pušić je iz zgradbe US Geological Survey prišel z zaupnim ameriškim poročilom, po katerem se ob zahodni obali Istre nahaja 900 milijonov sodčkov nafte, 400 milijard kubičnih metrov plina in 300 milijonov sodčkov tekočega plina! Skrivnost je razkrita: po zaslugi Dimitrija Rupla, ki je bil veleposlanik v Washingtonu, je Slovenija prišla do podatkov o velikanskih zalogah nafte in plina v Piranskem zalivu!

Seveda, nafta. Vedno je vse zaradi nafte - so se Hrvati tolkli po čelu in se spraševali, kako da jim ni to že prej padlo na pamet. Kdaj pa je še izbruhnil kakšen diplomatski spor, se zakuhala kakšna vojna, pa da to ne bi bilo zaradi nafte?

Mnoge stvari so zdaj precej bolj jasne. In tako je zdaj tudi nam, in ne samo Nediljku Pušiću, končno jasno, zakaj je Slovenija že pripravila vse potrebno za gradnjo plinovoda Savudrija-Koper in zakaj je naročila dve naftni ploščadi, za kateri so hrvaške tajne službe naivno mislile, da nameravajo Slovenci z njimi prekriti svoje teritorialno morje za ribolov in kopanje v dežju. Trmasti hrvaški oficir Nediljko Pušić pa bo, to je zdaj že povsem jasno, poleg slovenskih naftnih ploščadi in plinovoda na ameriških zemljevidih kmalu našel tudi skrivne slovenske obrate za proizvodnjo bojnih strupov ter jedrske rakete, ki jih je Slovenska vojska razporedila vzdolž Mure.

In še preden bo prišlo na dan, da je Cia ponaredila ameriške topografske karte, bo ajatola Janša vrgel slovenskega šaha Rezo Pahorja in pozval hrvaške šiite na vstajo, Zahod bo v strahu pred širjenjem radikalnega protestantizma Primoža Trubarja umaknil Hrvaško s seznama terorističnih držav, Nediljko Pušić bo odkril afero "pirangate" in razkril, da Združene države prodajajo orožje Sloveniji, hrvaška diktatorka Sadamka Kosor bo ukazala bombardiranje Pirana, hrvaška vojaška mornarica pa bo zavzela Piranski zaliv.

Preden bo svet dojel, da vse to nima nobene zveze s koridorjem, ribolovom, Primožem Trubarjem, suniti in šiiti - da je torej vse to spet in samo zaradi nafte -, bo sredi Evrope divjala prava pravcata piransko-piraška vojna.

Potem pa bo pedantni Nediljko Pušić končno odkril tudi tisto trapasto tiskarsko napako na ameriških zemljevidih: majhno in komaj vidno odvečno črko "P".

Ička jim materina, nevednim Američanom.