Zato sprašujem, bi bili, kolega poslanec Jelinčič Plemeniti, pripravljeni dati v ljudsko presojo utemeljenost lastne plače, ki znaša 5022 evrov bruto? (…)Med 23. in 27. oktobrom bodo trije poslanci - kot člani skupine prijateljstva z Indijo in ne kot stalna delegacija v kakšnih mednarodnih parlamentarnih telesih - plus strokovni sodelavec in prevajalec potovali v daljno Indijo. Poslanci bodo leteli v bussines class, strošek iz davkoplačevalskega denarja bo za tovrstni "poslanski turizem" stal med 16.000 in 17.000 evrov…

Razprava poslanca Franca Jurija v DZ na temo referendum o sodniških plačah (5. oktober 2009)

Moje osebno mnenje je, da danes nisem niti zajtrka jedel in da komaj čakam kosilo."

Janez Janša na vprašanje, ali je Bavčar tajkun

Hja. Vsaka predstava je za kaj dobra. Služi temu, da kaj odkrije, pa tudi temu, da kaj zakrije oziroma prikrije. Poglejmo, denimo, najnovejši lov na tajkune. Če se je pred kamerami odvijala repriza že videnega, je vendarle vnesla tudi nekaj razlik. Najprej to, da so bile tokrat aretacije izpeljane bolj po meri tajkunov. Tako so svoj čas ostarelega in počasnega, nikakor ne begosumnega Zidarja odpeljali v intervencijski marici, Bavčarja pa v osebnem avtu. Zato je novinarjem zadovoljno povedal, da vsak dela svoj posel. Pač, eni tajkunijo, drugi jih prevažajo. No, vseeno pa sta imela policijska aretacija in že sam začetek preiskave proti Bavčarju tudi pomembno simbolno sporočilo za javnost: nihče ni nedotakljiv. Ta razlika je pomembna, kajti ob prvem krogu aretacij tajkunov in njihovih vajencev se je Janša striktno izogibal opredeljevanju svojega nekdanjega sopotnika. Ne vem, ali mu je medtem uspelo malicati ali je še vedno tešč. Vsekakor je že čas večerje, a do "brata v orožju" se še vedno ni opredelil. Raje po svoji stari navadi kaže na druge. Češ, kaj pa Petan, kaj pa Janković, kaj pa Golobič… No, prav od Jankovića bi se lahko Janša naučil doslednosti. Janković o domnevno spornih tranzitih Bavčarja in Šrota ni samo "počez" govoril, ampak je podal tudi konkretno prijavo. A pavšalno govorjenje in kazanje na grehe drugih je politično očitno bolj donosno kot doslednost.

No, vsi skupaj v politiki so pa še vedno vajenci, ko gre za moralno sprenevedanje. Pravi mojstri so v instituciji RKC. RKC je kot navlaženo milo. Bolj kot ga stisneš, bolj odskoči. S prstom pokažeš na njene grehe, pa kriči, da napadaš vernike in versko svobodo (!?). Opozoriš na skrajno resen problem pedofilije v vrstah duhovščine, pa ti povedo, da je v drugih cerkvah tega še več. Opozoriš na, milo rečeno, sporno vlogo sedanjega papeža, ko je leta 2001 še kot predstojnik kongregacije za doktrino vere (nekdanje inkvizicije!) reaktualiziral tajni dokument z avtorizacijo tedanjega papeža Janeza XXIII., ki je bil razposlan škofom leta 1962 in poziva k sistematičnemu in striktnemu prikrivanju pedofilije, sodomije in drugih spolnih zlorab, pa ti očitajo diskvalifikacijo poglavarja RKC. Dokument, ki so ga publicisti označili kot "načrt prevar in prikrivanj", vsebuje resnično šokantne detajle: od tehnik pritiska na žrtve do grožnje ekskomunikacije tistih, ki bi kršili zaupnost podatkov. In "Ratzingerjev dokument" iz leta 2001 se od tistega iz leta 1962 praktično nič ne odmika. Ko je BBC o tem naredila oddajo, niso rekli, ali je res ali ni, ampak da je oddaja odraz znane anglikanske averzije do RKC in papeža. Sploh je RKC najbolj sprevržena prav v soočanju s pedofilijo v lastnih vrstah. Gotovo se spomnite, kako je dr. Saje, tiskovni predstavnik SŠK, relativiziral pedofilski eksces enega od duhovnikov: "Vsak duhovnik je sam odgovoren za svoja dejanja. Vprašanje je, ali je to storil v službenem času ali zunaj službenega časa." Sprevrženo. A ne osamljeno. Tudi uradni Sveti sedež relativizira spolne škandale. To ni pedofilija, je "le" efebofilija, spolno nagnjenje do mladih dečkov, nam sporočajo. Uf, kako nam je odleglo! Posiljujejo enajstletne fantiče, ne enajstletnih otrok.

A kot rečeno. Reagiranje cerkve na moralne zdrse, grehe in kritiko ni sporadično, ampak je del premišljene strategije. Avgusta sem pisal o javni podobi RKC v eri nadškofa Rodeta, pa se je (30. septembra 2009) oglasil kardinalov osebni tajnik, s prav tako metodo prestavljanja in zamegljevanja problema, kot je opisana zgoraj. Na mojo navedbo Rodetovega spornega upravičevanja domobranske kolaboracije, češ da niso mogli vedeti, ali bodo prej prišli v Slovenijo "zavezniki ali bodo to partizani, ki so prihajali z juga in s pomočjo ruskih čet", mi ugovarja, da nisem navedel, kdaj in kje je to nadškof izjavil. Kako si pa to predstavlja? Da si izmišljujem kot RKC? To sporno izjavo je dr. Rode dal v intervjuju Ladu Ambrožiču za TVS 7. aprila 1997. Lahko mu dostavim celoten prepis, če bo vljudno prosil. Ta izjava (celotna pasaža to še bolje razkriva) revidira zgodovino. Mar sta slovenski (partizanski) antifašizem in upor uvožena z juga "na ruskih tankih"? In tudi če bi bil uvožen. Mar bi to upravičilo kolaboracijo z nacizmom? Nadalje mi očita manipulacijo s famoznimi "nemškimi ovčarji". Natančno sem prepisal izjavo, vključno z vrinkom "kot je nekdo rekel". Vprašanje ni, kdo je ta fantomski "nekdo", ki ga nikakor ne razkrijejo, ampak ali je nadškof z njim ilustriral laično javno šolo kot šolo za nemške ovčarje ali je takšni oznaki ugovarjal. In potem še prida relativiziranje nadškofove izjave o "sramotnem" 55. členu ustave, ki da je v "nečast dežele", ter se sklicuje na uradni odnos RKC do splava. A o čem zares govori 55. člen ustave, ki je bila tako rekoč konsenzualno sprejeta: "Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok." Kaj je tu narobe?

Enak manipulativni obrazec pa uporabi tudi za upravičevanje Rodetove bizarne izjave, da kako bi naj bili pravi ateisti tisti, ki bi vrgli mrtvega očeta v kanto za smeti. In kardinalov osebni tajnik izpelje akrobacijo, da torej tisti, ki tega ne počnejo, niso ateisti. Velik del Slovencev in Slovenk se prepoznava kot ateiste. Nadškof Rode in njegov osebni tajnik jih razsvetlita: ali mečete umrle starše v kante za smeti ali niste ateisti. Kakšna ošabnost!

A zdi se, da vse mentalne in logične akrobacije počne le zato, ker sem se dotaknil lažne skromnosti nekdanjega pastirja slovenskih duš. Ker sem pisal o gizdalinskem avtu, s kakršnimi se običajno prevažajo tajkuni, zvodniki, nastopači. In še bolj, ker sem navajal zapise (v reviji Jana) o kardinalovih muhah glede rezidence v Goričanah. Pravi, da sem nekritično prepisoval iz rumenega tiska. Če je Jana rumeni tisk, kaj sta potem Družina in Ognjišče?

Je pa kardinalov osebni tajnik praktičen. Papirnico, ki je v krempljih cerkve in obnavlja dvorec Goričane, napeljuje, naj me toži. Mar ni napeljevanje na greh tudi greh?