Slovenija, moj deželovič

Pljunili bodo na nas

Kolumne - sobota, 01.08.2009 Tekst: Boris Dežulović

Eden od privilegijev našega časa - teh ni veliko, pravzaprav je ta ne samo eden redkih, ampak edini - je, da smo priče zgodovinskim procesom, takšnim, ki se v zgodovini enega ali več narodov zgodijo enkrat na petsto let. V teh petsto letih med enim in drugim zgodovinskim obdobjem se ljudje v neverjetnem zgodovinskem dolgočasju in brezdelju ukvarjajo s prav nič zgodovinskimi, bedastimi in nepomembnimi stvarmi in si tako zastavljajo vprašanja, raziskujejo in tolmačijo stvari, ki so dane in samoumevne, takšne, kot so od vedno bile. Oziroma - saj ste razumeli - od trenutka, ko se je končalo zadnje zanimivo zgodovinsko obdobje, tisto, ko so se te stvari dogajale ljudem pred očmi, že naslednji dan pa so bile povsem samoumevne.

To je čas, ko se ljudje sprašujejo, zakaj je zelena luč na semaforju ravno zelena, zakaj je v škatlici 20 cigaret in ne 15 ali 30, zakaj si ženske zapenjajo gumbe z desne na levo, moški pa obratno, ali zakaj se Angleži in Francozi ne marajo. In prav tak se bo zdel naš čas - da preidem k stvari - tudi nekomu v daljni prihodnosti, ko se bodo ljudje v brezdelju spraševali: zakaj, hudiča, se Hrvati in Slovenci sovražijo.

To bo prihodnost, v kateri bo samoumevno, da se Hrvati ne ženijo s Slovenkami, Slovenci pa ne s Hrvaticami, ko nikomur ne bo padlo na pamet, da bi v posadko za polet na Mars dal skupaj Hrvata in Slovenca, in se nihče ne bo čudil, zakaj evropska nogometna federacija žrebanje lažira tako, da se nikoli in v nobenem primeru ne more zgoditi, da bi se pomerila slovenski in hrvaški klub. To, da se Hrvati in Slovenci, milo rečeno, ne marajo, bo tako jasno in samo po sebi umevno dejstvo, da dodatna pojasnila ne bodo potrebna.

"Slovenec," bo oče na kratko pojasnil otroku, ki se bo nekje pri Zadru zagledal v avto, ki bo izginjal v velikih ognjenih zubljih.

In otrok bo šel mirno naprej, brez dodatnih vprašanj, saj bo to edina stvar v hrvaško-slovenskem vesolju, o kateri se ne sprašuje. Za vse drugo na svetu bodo imeli otroci še naprej svojih tisoč "zakajev" - očka, zakaj imajo ljudje na nogah nohte, očka, zakaj imajo moški bradavice, očka, zakaj ženske analizirajo stvari -, nikoli pa ne bodo vprašali: "Očka, zakaj so tisti ljudje Slovencem zažgali avto?". Ali: "Očka, zakaj so slovenski cariniki tistega Hrvata zvlekli z avtobusa in ga ustrelili?" Kajti vsi bodo vedeli, da se Hrvati in Slovenci sovražijo, to bo tako splošno znana stvar kot danes z Judi in Palestinci. O nas pravzaprav ne bodo vedeli ničesar drugega, le to, da se vzajemno sovražimo.

"Od kod si, prijatelj?" bo čez kakšno desetletje vprašal taksist v puščavi nekje na severu Turkmenistana, tam, kjer še niso slišali niti, da se je končala tretja svetovna vojna, kaj šele za nas.

"Iz Slovenije," bo odgovoril Ervin Hladnik Milharčič.

"Ha, Slovenija," se bo taksist obrnil k Ervinu. "Kil d Kroats, ha? Kil dem ol, fakin kroejšn maderfakers!"

Seveda se nihče ne bo vprašal na glas in vsi bodo nekako domnevali, da se je vse skupaj začelo davno, ne ve se natančno kdaj, a gotovo je šlo za kaj velikega in pomembnega, narodi se ne sovražijo brez nekega tehtnega zgodovinskega razloga. Verjetno je bila posredi kaka stoletna ali vsaj tridesetletna vojna, ali pa je kak hrvaški princ slovenskemu kralju ugrabil hčerko, morda je strašni slovenski vojskovodja na slonih pregazil in požgal Hrvaško, kaj takega. V odnose med Hrvati in Slovenci je moral poseči neki zgodovinski nesporazumi, da se tako sovražijo.

In tako se bo nekoč v daljni prihodnosti nekdo prvi vprašal, zakaj je tako, gotovo mora obstajati kakšna znanstvena razlaga. Kajti za vse v vesolju obstaja znanstvena razlaga, znanost je že pojasnila, zakaj imajo ljudje nohte na nogah, zakaj imajo moški bradavice in zakaj ženske analizirajo stvari, pa bo pojasnila tudi, zakaj se Slovenci in Hrvati ne marajo.

Znanstveniki se bodo lotili brskanja po starih arhivih, listali bodo po knjigah, dokumentih in letnikih porumenelih časopisov, da bi našli pravo resnico. Ovrgli bodo davni mit o slovenskem vojskovodji in osvajalcu z imenom Napoleon Zmago Bonapartl in njegovem velikem Ilirskem kraljestvu, ki se je razprostiralo od Bežigrada do Carigrada, ter o barbarskem plemenu Hrvatov, ki je prišlo iz Srbije in s prevaro osvojilo in požgalo vso Napoleonovo Slovenijo ter posililo dvajset milijonov Slovenk. Znanost bo demistificirala tudi prastaro hrvaško legendo o Troji, glavnem mestu slavne antične Hrvaške, ki so jo Slovenci s prevaro zavzeli tako, da so sestavili velikanski hladilnik, iz katerega je planilo sto do zob oboroženih biatloncev, ki so Trojo in vso antično Hrvaško zravnali z zemljo.

Najbolj zabaven pa bo trenutek, ko bodo znanstveniki objavili svoje senzacionalno odkritje in bodo Slovenci in Hrvati izvedeli, da njihovo stoletno, biblično sovraštvo nima nikakršne slavne zgodovine da ni bilo kraljestev, cesarstev, vojn, bitk in narodnih junakov -, ampak izvira še iz časa, ko so imeli svoji majhni, s prostim očesom komaj zaznavni nacionalni državi in sta se ti dve mali državici prepirali zaradi nekaj kilometrov morske meje. In da so tej epski zgodovinski bitki poveljevali upokojeni profesorji s pravne fakultete in nižji referenti z ministrstva za zunanje zadeve.

Pljunili bodo na nas, svoje prednike, priče te veličastne zgodovine, malo jih bo tudi sram za nas, nato pa bodo rezultate raziskave zapečatili in skrili, da jih nikoli več nihče ne bi našel. Da se ne bi izvedelo, da je biblični slovensko-hrvaški antagonizem nastal iz ene hecne traparije, Slovenci in Hrvati pa iz opic.

Izsek

To bo prihodnost, v kateri bo normalno, da se Hrvati ne ženijo s Slovenkami, Slovenci pa ne s Hrvaticami, ko nikomur ne bo padlo na pamet, da bi v posadko za polet na Mars dal skupaj Hrvata in Slovenca.

Dodaj v:

Prijavite napako v članku »

Komentarji

emideluks sobota, 01.08.2009 ob 01:45

Ahahhhahahaha! Legenda! Res sem se nasmejal ob tem branju!
VelikiM sobota, 01.08.2009 ob 10:33

Nasmejal? Prav nič ni smešnega v tem.
tajkun sobota, 01.08.2009 ob 13:07

seveda ni smešno,to je čista RESNICA
Shrek nedelja, 02.08.2009 ob 10:42

A res niti Boris Dežulović ne sprevidi, da Slovenci ne sovražimo Hrvatov?
Le maramo jih več ne. Zakaj? Ker se nam zdi, da oni sovražijo nas.
Zakaj bi nas sovražili?
Ker so ljubosumni. Ker mislijo, da nam gre bolje kot njim. Ker čutijo, da smo jih prehiteli po desni.
Predvsem so nam "fouš" lege. Nikakor jim ne gre v glavo, da je zahodno od Hrvaške, še nekdo.
Da sami nimajo meje z t.i. zahodom Evrope, ta nekdo jo pa ima.
In kaj bi zdaj radi? Koridor, koridor do zahoda. Ker pa je koridor po kopnem (Ptuj-Maribor) zares utopija, bi ga radi po morju.
Kaj lahko izgubijo? Nič. Tudi, če ga ne dobijo, jim vsekakor ostane več kot 1000km obale (z otoki vred).
Kaj lahko pridobijo? To, da bodo te svoje sosede, lahko v nedogled zafrkavali, zaradi dveh "karnistrov" morja, katerega
njim samim vsekakor ne manjka.
Pa so se kdaj zares vprašali, če so jih njihovi zahodni sosedje zares prehiteli? Niso.
Drugače bi prej uvideli, da pomeni članstvo v Natu samo strošek in kar je še huje, njihovi sinovi bodo morali na komando
drugih, tlačiti še slabše razvite, še bolj lačne in jih učiti kako naj se obnašajo in delajo, da bodo tudi sami lahko kupovali čim več Coca Cole.
Uvideli bi tudi, da je Evropa najbolj zafrknila ravno te njihove zahodne sosede, ko jih je sprejela medse.
Zakaj? Ker jih je sprejela skupaj z devetimi drugimi novimi članicami in ne prej, ko so to potrebovali.
Kaj je Evropa s tem naredila? Vseh devet in kasneje še dve dve novi članici so slabše razvite, kot Slovenija.
Denar za razvoj, se tako ne steka v Slovenijo, kot se je prej v Španijo, Portugalsko, Irsko, Grčijo...
(ki so s Slovenijo razvojno primerljive)
Zdaj se steka v ostalih 11 novih članic. Ne, niso samo naši nesposobneži krivi, da smo neto plačniki
mačehi Evropi. Nategnili so nas.
Celo v svetovnem merilu nas fino gulijo. Po Kyotskem sporazumu, mora Slovenija plačati odškodnino zaradi
preseženih izpustov v ozračje. Pa tu šteje odstotek gozdov? V Sloveniji je skoraj 60% gozda.
Ne, ne šteje. Ker so razviti svoj in kje tudi tuj (Italijani na Krasu, Američani v Amazoniji, Britanci v Afriki itn)
gozd že davno posekali, ali pa to nekaznovano, še vedno počnejo.
Slovenija s fotosintezo proizvede toliko kisika, da bi nam morali ostali še dolgo plačevati...
Česa so nam torej Hrvati "fouš"? Da nas lahko bolj gulijo kot njih? Da nam lažje ukazujejo in postavljajo nove in
nove zahteve? Res ne razumem, si želijo plačevati selitev evropskega parlamenta vsake pol leta iz Bruslja v
Strasbourg in čez pol leta spet nazaj. Z vso dokumentacijo vred, ki se že zdaj meri v vlakovnih kompozicijah...
Katero od teh nebuloz nam torej zavidajo? Najbrž tisto, da imamo razlog hoditi na dopuste v tujino :D
1. bolhec ponedeljek, 03.08.2009 ob 21:13
  
  Bo kr držalo, po mojem.
alfa nedelja, 02.08.2009 ob 12:44

No dragi Shrek kot vidimo strašno trpiš v tej Sloveniji. Ne ostane ti drugo kot da se preseliš na Kubo. Tam Castrov brat obljublja, da pri njih ne bo kapitalizma. Ko bodo crknili 50 let stari ameriški avtomobili bodo pač hodili peš.
1. bolhec ponedeljek, 03.08.2009 ob 21:14
  
  Ti pa zapri njuško, spaka in začni že enkrat na dostojen način služit dnar!
capyes nedelja, 02.08.2009 ob 13:49

Sovražim le napihnjenega bedaka Dežulovića !
1. aeda nedelja, 02.08.2009 ob 14:45
  
  Citat:
  Sovražim le napihnjenega bedaka Dežulovića !
  
  Nimate nič bolj pametnega za početi? Sovraštvo je kot bumerang: nazadnje zadene tistega, ki je sovraštvo prvi začutil...
2. lutaluc nedelja, 02.08.2009 ob 17:46
  
  Ah, Dežulović malo pretjeruje, kao što mora da bismo ga bolje razumjeli. Nije ta mržnja tako raširena "u praksi". Ona više vlada na spletu gdje si oduška damo razni "napihnjeni bedaki". Tko je pročitao i jednu Dežulovićevu knjigu, zna da on sigurno nije jedan od tih.
seeden ponedeljek, 03.08.2009 ob 08:01

Dejstva!
mislim, da Slovenci ne sovražimo Hrvatov, res pa je da ne maramo njihove politike izvršenih dejstev. Velikokrat slišim, "Hrvaška ima toliko morske obale, da se ji teh par Km, ki še niso razrešeni sploh ne bo poznalo!" Ni res. Briga me kolikšna je njihova obala. Res pa je, da si lastijo našo obalo in še druga mejna področja, ki so od nekdaj bila Slovenska. Sicer pa dejstva povejo vse...
Leto 1918 – razpade Avstro-ogrska in pri nas nastane 29.10.1918 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. 1. Decembra istega leta nastane z združitvijo Države SHS ter Kraljevine Srbije in Črne gore nova država Kraljevina SHS. 10.10.1919 je Kraljevina SHS kot nova država priznana na mirovni konferenci v St. Germainu. ( MEDNARODNO PRAVNO DEJSTVO ) KAKO SMO SLOVENCI IZGUBILI ISTRO IN KVARNERSKE OTOKE 12.11.1920 je bila med Kraljevino SHS in Italijo podpisana Rapalska pogodba, s katero je Italiji pripadlo ozemlje na katerem je živelo več kot pol milijona Slovencev. Slovenci smo to ozemlje krivično izgubili zaradi podle mednarodne trgovine in nam izredno škodljivega tajnega Londonskega sporazuma 1915, med Italijo in silami Antante. ( MEDNARODNO PRAVNO DEJSTVO ) Oktobra 1929 kralj razglasi novo državo diktaturo - Kraljevino Jugoslavijo. Prepovedano je ime Slovenija in ukinjena slovenska zastava. Nastanejo banovine in nekdanja Slovenija se po novem imenuje Dravska banovina. Meje prejšnje Slovenije in nove z diktaturo nastale Dravske banovine niso enake. Slovensko ozemlje od Reke oz. Kantride in Kastava do Čabra in Prezida (»Slovenski pas«) je bilo odtrgano Dravski banovini (Sloveniji) ter priključeno k Savski banovini (Hrvaški). KAKO SMO SI SLOVENCI PRIBORILI ISTRO NAZAJ Leta 1945 osvobodijo Reko enote JA s precejšnjim številom slovenskih borcev (v Prekomorskih brigadah), ki pa odhitijo naprej proti slovenskemu Trstu in ga osvobodijo. Od maja 1945, do jeseni 1947, je bila ustanovljena t.i. Julijska krajina s conama A in B. Cona A je bila pod upravo anglo-američanov, cona B pa jugoslovanske vojske. Cona B je obsegala celotno Istro in tudi mesto Reko. ( MEDNARODNO PRAVNO DEJSTVO ) IN ISTRO PONOVNO IZGUBILI S STRANI HRVATOV Med leti 1945 in 1947 na Reki ostanejo v glavnem srbo-hrvaške enote JA. Hrvati takoj pohitijo z zasedanjem čim večjega dela Istre in naseljevanjem v vojni pregnanega hrvaškega in bosanskega prebivalstva na tem ozemlju. lstra nikoli v zgodovini do leta 1945 ni bila Hrvaška. Nikoli v zgodovini Hrvati niso imeli nikakršnega stvarnega upravnega nadzora nad Istro. Hrvaška OZNA (UDBA) in KNOJ izvedejo v Istri strašne pokole nad avtohtonim prebivalstvom (Slovenci in Italijani), ki v velikem številu zbeži, ali konča v »fojbah«. Zanesljivo je le to, da je Slovencev v Istrskih fojbah veliko več, kot velja v uradni zgodovini. Hrvati so se namreč pogosto izgovarjali, da so likvidirali italijanske fašiste, v resnici pa so etnično čistili predvsem Slovence v Istri, Italijane pa preganjali iz Istre. Drug izgovor za etnično čiščenje Slovencev je bil, da gre za protikomuniste. ZLOČINI ETNIČNEGA ČIŠČENJA SLOVENCEV IN ITALIJANOV S STRANI HRVATOV – HAAŠKO SODIŠČE. 1947 - S Pariško mirovno pogodbo je cona A prejšnje Julijske krajine (zahodni del Goriško-gradiščanske vključno z mestom Gorica) na zahodu slovenske narodnostne meje je pripadla Italiji, mesto Reka in večji del Istre na jugu pa FLRJ. ( MEDNARODNO PRAVNO VELJAVNO DEJSTVO ) Namesto da bi vsaj to ozemlje na jugu pripadlo Sloveniji, so si oboje takoj zatem prisvojili Hrvati, čeprav nikdar ni bilo njihovo. Pri tem so se sklicevali na ponarejen dokument ZAVNOH iz leta 1943. (PONAREJANJE DOKUMENTOV IN DEJSTEV, LAŽ, ZAVAJANJE, SPRENEVEDANJE IN IZSILJEVANJE V STILU BALKANSKE KULTURE ) Oktobra 1954 je bil Podpisan Londonski memorandum, katerega sestavni del je tudi specialni statut, ki prepoveduje spremembe meje osnovnih administrativnih enot z namenom, da bi ogrožali etnično sestavo ustreznih enot. Londonski memorandum nam je Slovencem ponovno odvzel pomemben del ozemlja od Nabrežine do Debelega rtiča, vključno z mestom Trst (Cona A), ki je bilo priključeno Italiji. Cona B od Debelega rtiča do reke Mirne na jugu (pri Novem gradu), je pripadla FLRJ oziroma Sloveniji ( MEDNARODNO PRAVNO VELJAVNO DEJSTVO ). No, moralo bi biti tako, pa ni bilo, saj si je večji del cone B dejansko prilastila Hrvaška. Na tem prisvojenem ozemlju so Hrvati ponovno, v nasprotju z Londonskim memorandumom in Specialnim statutom, ogrozili ter popolnoma spremenili etnično sestavo administrativnih enot. (hrvaška kršitev mednarodnega prava) Hrvaški komunisti so od občine Piran odtrgali k.o. Kaštel in k.o. Savudrija ter oboje priključili novi občini Buje. Lastnino občine Piran – ozemlje pri svetilniku na rtu Savudrija, so dobesedno UKRADLI!!!!
1. bolhec ponedeljek, 03.08.2009 ob 21:29
  
  Nekaj bo na tem. In zdaj naj se kdo čudi, če smo nezaupljivi. In vsiljuje se nam občutek, da se nam kam mudi. Da mi nekaj rabimo. Ali pa tisto bolno v stilu "ne damo niti centimetra svojega ozemlja". Kot da je kakršna koli meja na morju že veljavna. Veljavna postane takrat, ko se obe strani dogovorita in mejo ratificirata. Da se dogovorimo za dimnik do mednarodnih voda, so navadne drobtine glede na vse izgube, ki jih je v zadnjem stoletju utrpel slovenski narod zaradi hrvaškega roparstva.
OtokSpedition torek, 04.08.2009 ob 17:11

Kar je napisal Dežulovič, se bo tudi zgodilo, ako ne pride do rešitve.
srba petek, 07.08.2009 ob 20:14

Hrčki uvek nešto serjejo.

Dodaj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Boris Dežulović

Boris Dežulović se je rodil leta 1964 v Splitu. Med študijem zgodovine ga je premamilo igranje bas kitare, igranje v alternativnem gledališču Epicenter ter urejanje mladinskih časopisov, dokler ni končno zašel v novinarstvo.

V časopisu Omladinska iskra je urejal satirično prilogo Le Spizd, od leta 1988 pa skupaj z Viktorjem Ivančićem ter Predragom Lucićem ureja podlistek Feral Tribune. V času vojne na Balkanu deluje tudi kot vojni poročevalec, po privatizaciji Nedeljne Dalmacije pa leta 1993 skupaj z Viktorjem ter Dragom izdaja Feral Tribune kot edini pravi neodvisni tednik na Hrvaškem.

Leta 2004 dobi literarno nagrado Jutranjega lista za knjigo "Christkind", poleg tega romana pa objavi še "Jebo sad hiljadu dinara" ter zbirko "Antologija suvremene hrvatske gluposti", ki jo uredi skupaj z Predragom Lucićem, medtem ko redno objavlja kolumne za Globus.