Referendumska pobuda

Recesija je povzročila to, kar imamo zdaj v svetu - nezaposlenost raste, ljudje zaradi zadolženosti izgubljajo svoje premoženje, zaposlovanje v večini primerov je samo za določen čas, mladina nima perspektive in v nekaterih državah so že na ulici, pravic delavcev in predvsem delavk se ne upošteva itn. Vse to pa nas vodi v nepredvidljivo prihodnost, ljudje postajajo zaskrbljeni, vznemirjeni, strah jih je...

Potrebujemo le še dovolj karizmatično, lahko tudi populistično osebnost in ponovili se bodo neprijetni, grozljivi dogodki in dogajanja, ki jih prav tako dobro poznamo iz naše polpretekle zgodovine Balkana, pa tudi iz svetovne zgodovine. O vsem tem lahko beremo v zgodovinskih učbenikih. Iz zgodovine pa se nikoli nismo ničesar naučili. Kaj storiti, da do teh neljubih dogodkov ne bi prišlo? In zakaj tega ne storimo? Moj rektor dr. Mencinger je nedavno ponovno predstavil že prej znano idejo o temeljnem državljanskem dohodku, ki je doživela kar nekaj komentarjev. Navedeni so bili argumenti za in proti. Uvedba tega univerzalnega dohodka bi bila v skladu z zapisom v slovenski ustavi, da smo socialna država. In v danih okoliščinah je to korak v pravo smer, seveda ob nekaterih drugih spremembah, na primer ob progresivnem obdavčenju in pregledu sedanjih socialnih transferjev. Slovenija bi bila lahko zgled vsej Evropi. In ker se tako radi zgledujemo po Danski in Švedski, bi naši vrhunski ekonomisti lahko izračunali, kaj pomeni za državo razdelitev temeljnega državljanskega dohodka. Mogoče je tudi to prava rešitev za dogajanja v Evropi. Ta ekonomski poskus bi bil izveden na majhnem vzorcu Slovenije in upam, da bomo lahko zanj črpali tudi določena sredstva iz skladov Evropske unije. Četudi poskus ne bo uspel, ne bo nič hudega, saj smo majhni in imamo izkušnje iz preteklosti - boni za bencin, položnice za prehod meje, sodo-lihi sistem, kava za olje, vrste za pralni prašek, deljene plače prvega in petnajstega v mesecu, transakcije dinarjev v DEM, inflacija in brezštevilne reforme in hkratno iskanje notranjih rezerv itd. Preživeli bomo, kot smo že mnogokrat, saj smo trdoživ narod.

Samo odločiti se je treba. Poskusimo in preizkusimo nekaj novega, bodimo inovativni, bodimo pogumni, pravičneje razdelimo narodovo bogastvo ali pa raje počakajmo na socialne nemire, ki se jim ne bo mogoče izogniti, in šele nato gasimo požar, ki bo imel nepredvidljive posledice. Ali ni to vredno referendumske pobude?

Ivan Leban

Škofljica