UEFA seli reprezentanco v LV

Za razjasnitev je treba poseči v zgodovino. Leta 1994 so bile pred durmi kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, v Sloveniji pa ni bilo stadiona, ki bi ustrezal minimalnih zahtevam evropske nogometne zveze (UEFA). Stadion za Bežigradom je imel edini razsvetljavo, obnova pa ni bila možna zaradi denacionalizacijskega zahtevka. Ker tudi Ljudski vrt ni izpolnjeval kriterijev, so se odločili za obnovitev v Mariboru in marca 1994 so ustanovili gradbeni odbor, katerega vodenje je prevzel Alojz Križman.

"Ker so v Mariboru tedaj nujno potrebovali denar za žaromete, so nas iz Maribora prosili za izjavo, v kateri je Nogometna zveza Slovenije zapisala, da je stadion v Ljudskem vrtu nacionalnega pomena, da so dobili 30 milijonov tolarjev iz državnega proračuna. Za to izjavo so nas prosili šele potem, ko so z NZS že podpisali pogodbo, da bodo organizirali pet kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo," pojasnjuje predsednik NZS Rudi Zavrl in dodaja: "Nikjer ne piše, da mora reprezentanca igrati tekme na nacionalnem stadionu. Lahko se zgodi, da ne dobimo denarja za stadion v Ljubljani iz državne blagajne, če nekdo pogleda dokument in reče, da je nacionalni stadion v Mariboru. A tudi atletski stadion v Celju je bil tedaj uvrščen med šest športnih objektov republiškega pomena, pa imajo moderen in boljši stadion v Šiški."

A ljubezni med Mariborom in NZS je bilo konec že spomladi leta 1995 po treh tekmah z Italijo, Litvo in Estonijo, ker so se Mariborčani ušteli v računici. V pogodbi je bilo zapisano, da bo organizator tekem na NZS nakazal 800.000 nemških mark, medtem ko bo prirediteljem tekem ostal ves izkupiček od vstopnic. Ker so bile cene vstopnic neverjetno visoke, celo po 6.000 tolarjev (v Ljubljani so sedem let kasneje najdražje po 3.000 tolarjev), so bile tribune napol prazne. Ker Mariborčani niso nakazovali denarja, je NZS Mariboru odvzela organizacijo tekem. Po prihodu Jožeta Jagodnika na mesto predsednika NK Maribor, so sklenili pobot dolga. Maribor bo tako organiziral štiri reprezentančne tekme in plačal stroške bivanja reprezentance. Polovico dolga je že poravnal z organizacijo dveh tekem z Latvijo in Grčijo.

"Ko sem nekoč dejal, da bo Slovenija tekme igrala tekme v Ljubljani, dokler sem predsednik, sem povzročil val ogorčenja na Štajerskem, a za to imam številne argumente. Nogometna reprezentanca je v Ljubljani končno dobila domovinsko pravico, saj so jo ljudje vzeli za svojo. Ljubljana zaradi geografske lege pomeni središčno točko za vse navijače z različnih koncev Slovenije. Igralci so se tudi navadili na stalno pripravljalno bazo na Brdu pri Kranju. Vsi bi radi organizirali le tako odmevno tekmo, kot je bila z Jugoslavijo, ali bo z Rusijo. Če pa bi jim ponudili Luksemburg, nisem prepričan, da bi jo hoteli organizirati in bi jim bilo pod častjo," so argumenti predsednika NZS Rudija Zavrla.

Navijači s Primorske in Gorenjske javno povedo, da se ne bodo vozili v Maribor, ker je zanje to predaleč. Navijaška skupina "Green Dragons", ki tvori udarno jedro reprezentančnih navijačev, ne gre na Štajersko, ker je tam tako osovražena, da jo pričakajo "na nož". V Ljubljani hoče igrati večina reprezentantov tudi zaradi izjemnega vzdušja na tribunah, ki ga pripravijo navijači, in mnogi neuradno povedo, da nočejo v Ljudski vrt, ker se bojijo žvižgov, praznih tribun, poniževanj.... Za nameček imajo slabe izkušnje z zadnje tekme reprezentančne tekme oktobra 1999 v Mariboru z Grčijo, ko so imeli kar nekaj težav s treningi in so jih pošiljali z enega igrišča na drugega, vmes pa so morali plezati čez ograjo.

A reprezentanca bo v Ljubljani odigrala le še tekmi z Rusijo (1. septembra) in Ferskimi otoki (7. oktobra), nato pa bo zaradi neustreznosti objekta za Bežigradom morala spremeniti načrte. Komisija UEFA je za Bežigradom dovolila mednarodne klubske tekme le še za predkrog in prvi krog evropskega klubskega pokala UEFA in reprezentančne tekme do konca letošnjega leta. Takšen sklep pomeni selitev v Maribor, vendar se lahko zgodi, da bo kakšno tekmo odigrala tudi v Celju, kjer gradijo nov stadion.

Kdaj bo imela Ljubljana nogometni stadion? Tudi če bi bili zbrani že danes vsi dokumenti, bi do izgradnje sodobnega stadiona potrebovali poldrugo leto. Mesto je odkupilo 163.439 kvadratnih metrov zemljišča v Stožicah. V pripravi so vsebinska zasnova za stadion in urbanistični načrt za to območje. Na oddelku za urbanizem MOL urejajo in pridobivajo ustrezne dokumenta in papirje. S postopki naj bi pohiteli jeseni, ko bo konec počitnic. Seveda je treba vse dokumente še potrditi v mestnem svetu. Če bi vse steklo zelo hitro, bi prvo tekmo na stadionu v Stožicah odigrali jeseni 2003. To pa pomeni, da bo reprezentanca najmanj dve leti, torej ves kvalifikacijski ciklus za evropsko prvenstvo leta 2004 na Portugalskem, odigrala v Mariboru, Celju...

A tudi v Mariboru imajo velike načrte s posodobitvijo stadiona v Ljudskem vrtu, katerega je NK Maribor na lastne stroške prenavljal že za ligo prvakov. Torej se lahko zgodi tudi nova tekma med Mariborom in Ljubljano za denar za državne blagajne za nogometni stadion. V Ljubljani bi bila klima za stadion veliko ugodnejša, če bi bila na klubski sceni Olimpija vsaj približno tako uspešna, kot je Maribor, ki je zadnjih pet let vladar slovenske scene.

Medtem ko se Ljubljana in Maribor prepirata o reprezentančnih tekmah, v Celju gradijo nov stadion (na sliki je maketa), za katerega so dobili 500.000 švicarskih frankov ugodnega kredita od evropske nogometne zveze. (Foto: Željko Zule)