Latino vulkan za našo Aniko

Kar nekaj deset ponudb je dobil. Podrobno je razmislil o vsaki od njih, z ostrim očesom si je ogledal fotografije, strokovno preučil rokopise in način pisnega izražanja, potem je počasi odbiral; dobre so šle na desni, slabe na levi kupček. Pomembni postavki sta bili poštenost in skromnost, kandidatka je morala biti nevezana, brez otrok in brez drugih morečih obveznosti, visoka in vitka, obvezno nekadilka in ljubiteljica narave, seveda ekonomsko neodvisna, ne le z vozniškim izpitom, ampak tudi z avtom. Pa kajpada lepa, simpatična, iskrena, dolgonoga in dolgolasa, pripravljena na vroča intimna srečanja z njim.

Odločil se je za tri od njih in jim telefoniral. Ni hotel presenečenj, vsako od izbrank je povabil na zmenek - "Ampak res samo na kavico!" Nežna črnolasa Anika mu je bila od vseh najbolj všeč. Ni zadostila ravno vsem naštetim zahtevam, imela pa je tako lepe modre očke, bila je drobna in krhka, celo malo anoreksična - vsaj ne bo veliko pojedla. Od njega je želela samo to, da bi bil z njo prijazen, pri tistih rečeh pa nežen in potrpežljiv.

Prve dni je bilo zelo lepo, pravzaprav že kar pravljično. Anika se je sončila in kopala, njeno porjavelo telo je bilo, kot bi pomanjšal prelestno Venero, jedla je malo, le nekaj sadja, kakšno solato, pila pa izključno vodo. Bila je najbolj poceni in nezahtevna ljubica, kar jih je kdaj imel, celo za večerje v gostilni ji ni bilo mar. Tako je vsaj zatrjevala in komaj čakala noči. Ponoči pa... Z Daretom sta se stiskala, božala, poljubljala. Vzel si jo je pa vselej tako plaho in nežno, kot da se bo, ta krhka neizkušena stvarca, zdrobila v njegovih rokah.

Potem je moral Dare za nekaj dni nazaj v službo, ko se je vrnil v kamp, je bila njegova Anika še malo bolj zagorela, še lepša in še malo bolj greha vredna. Sam ni vedel, v čem je sprememba, ampak lička so ji kar gorela od zadovoljstva. Komaj je čakal, da si jo bo vzel, ampak dekle se mu je vsakič spretno izmuznilo. Kar nekaj večerov zapored se je na hitro oblekla v izzivalno minikrilo, si nataknila čeveljce z visokimi petami, mu z roko poslala poljubček, zažgolela, da pride bolj pozno, in že je ni bilo več. Iz sosednjih prikolic in šotorov so se pa muzali in posmihali.

In kam je hodila njegova dama, da je bila nenadoma tako zadovoljna? Zakaj je njeno telo v času, ko ga ni bilo, zacvetelo, lička pa poredno zardela? Razlog je bil v lepem postavnem Italijanu Marcellu z drugega konca kampa oziroma v tistem, kar je temperamentni signor iz Milana ponosno nosil med nogami. Ni bilo ne majhno ne kilavo, tudi prav nežno ni delovalo. To ni bil kak slinavček, to je bil velikan, v njem pa latinski vulkan, ki sproži ognjeno strast. Anike ni, glej ga, zlomka, tista velika reč čisto nič motila, bolela pa še manj.

Dareta tudi ne, ker ga Anikin nenadni odhod ni nič stal, v desnem kupčku sta ga pa tako čakali še dve vroči telefonski številki.