Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Reforma državne uprave: zdaj gre zares

LJUBLJANA - Z včerajšnjim dnem se je začel uporabljati lani sprejeti zakon o javnih uslužbencih, ki skupaj z drugimi sistemskimi zakoni, kot sta npr. zakona o sistemu plač v javnem sektorju in o državni upravi, predstavlja normativni del reforme javne uprave. Hkrati pomeni izpolnitev pogajalskih zavez Slovenije do Evropske unije. Zakon velja v uvodnem delu za celotni javni sektor, sicer pa pretežno za organe državne uprave in uprave lokalnih skupnosti. Njegova bistvena novost je ločitev političnih funkcij in visokih uradniških položajev.

Z včerajšnjim dnem je tako prenehala funkcija sedanjim predstojnikom organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, ki lahko kot vršilci dolžnosti nadaljujejo z delom na položaju, če izpolnjujejo pogoje za položaj in če s tem soglašajo. Na "kadrovskem rešetu" bodo od 28. junija naprej predstojniki - direktorji oz. generalni direktorji - 19 vladnih služb in 53 organov v sestavi ministrstev. V primeru, da predstojniki organov v sestavi ministrstev in vladnih služb nadaljujejo z opravljanjem dela kot vršilci dolžnosti, jim po prenehanju delovnega razmerja ne gredo pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih, predvsem odpravnina. Namestnikom predstojnikov, ki imajo status funkcionarja, z dnem začetka uporabe zakona preneha funkcija. V primeru, da predstojnik oziroma namestnik pred imenovanjem na funkcijo nista imela statusa upravnega ali višjega upravnega delavca, nimata pravice do imenovanja v naziv. Takšnim namestnikom z današnjim dnem preneha tudi delovno razmerje, imajo pa pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih. Predstojnik, ki nima pravice do imenovanja v naziv, a izpolnjuje pogoje in soglaša z nadaljevanjem dela na položaju, opravlja to delo do izbire predstojnika v skladu z zakonom o javnih uslužbencih, torej do izbire novega predstojnika v postopku javnega natečaja. Če sam ni izbran, mu z dnem imenovanja novega predstojnika preneha delovno razmerje. Čas izvedbe javnega natečaja za predstojniški položaj je odvisen od presoje funkcionarja, ki mu je predstojnik odgovoren. Postopki natečajev se lahko začnejo izvajati ob začetku uporabe zakona o javnih uslužbencih, sproženi pa morajo biti najkasneje v enem mesecu po oblikovanju vlade po prvih parlamentarnih volitvah po začetku uporabe tega zakona, torej v času od 28. junija 2003 do predvidoma konca leta 2004. Zakon o javnih uslužbencih nadalje določa uradniški svet kot novo neodvisno telo, ki skrbi za zagotavljanje strokovne selekcije najvišjih upravnih menedžerjev. Vzpostavljen je bil aprila letos, ima pa 12 članov. Njegova konstitutivna seja bo predvidoma v ponedeljek. Uradniški svet določa standarde strokovne usposobljenosti in metode izbire, za posamezne konkretne natečajne postopke pa imenuje posebne natečajne komisije. Uredba o organih v sestavi ministrstev, ki bo sicer začela veljati v začetku julija, ohranja 43 izmed 53 obstoječih organov v sestavi, ki izpolnjujejo z zakonom o državni upravi določena merila narave dejavnosti, obsega in potrebne avtonomije. Najkasneje s 1. januarjem 2004 tako preneha delovati deset sedanjih organov v sestavi, naloge in delavce prevzamejo resorna ministrstva ali drugi organi v sestavi. Zmanjšanje števila organov pomeni manj neposrednih proračunskih uporabnikov in večjo integracijo uprave ter s tem lažjo koordinacijo ter zmanjšanje števila predstojnikov organov v sestavi kot uradniških položajev najvišje stopnje, torej določen prihranek pri plačah v javni upravi.
Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor