Načrtovalci viadukta so morali ob tako visokem objektu posebej poskrbeti za zaščito pred burjo. Vozila bo varovala od dva do tri metre visoka prozorna protivetrna ograja v obliki polovične elipse. Njeno učinkovitost bodo preverili na modelu v laboratoriju (vetrovniku). Kot pravi Marjan Pipenbaher iz inženirskega biroja Ponting, ki je zmagal na natečaju za izbiro projekta, se bodo odločili bodisi za razvojni inštitut Arsenal na Dunaju bodisi za inštitut za aerodinamične raziskave na Danskem, kjer so na primer raziskali vpliv vetra na največjem mostu v Evropi Oresund. Upoštevali bodo tudi obliko ograje na avtocestnem viaduktu Mellan v Franciji, ki stoji na dvesto metrov visokih "nogah". Ograja bo sicer široka 30 centimetrov, vmes bo od 10 do 25 centimetrov zračne blazine, ki bo razbila tok vetra v drobne turbulence in za 40 do 60 odstotkov zmanjšala njegov pritisk na vozila. Protivetrna zaščita bo prenesla udarce burje s hitrostjo do 150 kilometrov na uro. Doslej so na stebrih izmerili največjo hitrost vetra 80 kilometrov na uro, načrtovalci pa so upoštevali, da lahko burja piha še za polovico močneje, tako da bo zaščita res kar najboljša. Stroški za vetrno zaščito in raziskave so že vključeni v ceno viadukta, ki bo stal 4,5 milijarde tolarjev. Dela na mostu lepo napredujejo, je povedal Vid Sulič, direktor projekta primorskih avtocest, tako da bo do konca aprila zgrajena tudi voziščna plošča, ki iz primorske smeri že pokriva 250 metrov leve polovice viadukta. Skupaj z odsekom Klanec-Črni Kal naj bi osapskega velikana odprli konec prihodnjega leta, v Darsu pa si želijo, da bi hkrati prerezali trak tudi na odseku Črni Kal-Ankaran, s čimer bi bila avtocestna povezava s Primorsko končana. Od enajstih stebrov črnokalskega velikana jih je šest že dokončanih. <%I> <%I> Foto: Bojan Velikonja