Medtem ko v državi še vedno nastajajo zakoni o visokogorju in koncesijah za urejanje planinskih poti ter planinskih postojank, je država sedem milijonov tolarjev sredstev za planinske naložbe "prebukirala", zaradi česar bodo ustavili kar nekaj projektov. Med drugim tudi gradnjo čistilnih naprav v planinskih postojankah. "Planinska zveza potrebuje za svojo dejavnost vsaj 13 milijonov tolarjev, to pa je toliko, kot jih je Matjaž Rogelj izpulil ministrstvu za svoje potrebe," smo slišali primerjavo med potrebami in možnostmi na včerajšnji tiskovni konferenci.

Planinska zveza je zadnja leta korenito spremenila odnos do obnavljanja planinskih postojank, v katerih zdaj preureja predvsem sistem pridobivanja elektrike, pravi strokovni sodelavec Danilo Sbrizaj o sanacijah zadnjih let. Planinska postojanka ni hotel in nima smisla truditi, da bi to postala, zato želimo, da bi bila v gorski krajini predvsem čim manj moteča, pravi Danilo Sbrizaj. "V zadnjih desetih letih smo zamenjali večji del dizelskih agregatov s sončnimi generatorji, ki jih ima že 40 koč, tri koče se oskrbujejo z elektriko s pomočjo vetrnic, zgradili smo devet čistilnih naprav, postavili številna suha stranišča in podobno."

Tone Tomše , odgovoren za planinske poti, se podobno kot drugi sprašuje, ali bodo lahko izpeljali program vzdrževanja in saniranja planinskih poti glede na to, da so jim odtegnili državni denar. "V gorah imamo 135 zavarovanih planinskih poti, mnoge je treba popraviti, pot Vrata-Škrlatica pa je sploh močno poškodovana. Prenova poti že poteka in prizadevamo si, da bi bile poti čim bolj varne. Vendar je treba opozoriti, da je v visokogorju letos toliko snega kot že dolgo ne. Nevarnost zdrsov je torej velika, poleg tega do konca poletja na višje ležečih snežiščih sneg najbrž ne bo izginil."

Morda pa bo zato večje povpraševanje po gorskih vodnikih, ki imajo sicer iz leta v leto več dela. Kot pravi vodja njihovega združenja Roman Robas, so izdali nov seznam izprašanih gorskih vodnikov z mednarodnimi licencami. "Po naših ocenah hodi v hribe več kot 400.000 Slovencev in če upoštevamo, da jih je v planinska društva včlanjenih nekaj čez 70.000, je mogoče trditi, da jih večina hodi v lastni režiji, pa tudi brez ustreznega znanja. Gorski vodnik je zato pravi naslov zanje."

Pavle Podobnik iz GRS pa je k skrbi Planinske zveze Slovenije za varno hojo v gore dodal opozorilo, da število nesreč spet narašča in da je bilo že letos 80 ponesrečencev v gorah ter osem mrtvih, čeprav smo še daleč od glavne planinske sezone (lani v vsem letu 16). Začelo se je že tudi dežurstvo helikopterske in zdravniške reševalne ekipe na Brniku.

Cene 10 odstotkov višje

Upravni odbor PZS je pristal na 10-odstotno povišanje cen v planinskih postojankah, pri čemer poudarja, da veljajo še naprej vsi dosedanji popusti, vključno s 30-odstotnim članskim popustom. Polna cena za prenočevanje v koči je od 1500 na skupnem ležišču do 3100 tolarjev v sobi, enolončnica pa stane od 550 (brez mesa) do 880 tolarjev (golaž). Za četrt litra toplega čaja bo treba odšteti 200 tolarjev.