SLS+SKD "ščiti nacionalne interese"

V resoluciji pravijo, da so Piranski zaliv in naselja ob Dragonji slovenska: "Ozemlja katastrske občine Sečovlje, morski akvatorij Piranskega zaliva s statusom notranjih morskih voda in teritorialni dostop do odprtih voda Jadranskega morja so tisti del enotne in nedeljive države, nad katerim mora Republika Slovenija tudi v bodoče ohraniti polno državno suverenost." Ozemlje katastrske občine Sečovlje in del Piranskega zaliva je Republika Hrvaška kljub diplomatskim notam in slovenskim protestom samovoljno zasedla tako, da je neupravičeno in nezakonito zgradila nadzorno točko, odpravila slovensko telefonsko omrežje, spremenila režim v ribolovnem rezervatu ter neupravičeno vzpostavila vojaško, policijsko, upravno in sodno oblast, trdijo predlagatelji. Slovenija mora pri določitvi meje na morju vztrajati pri stališču, da je treba upoštevati zgodovinsko dejstvo zadnje mednarodno priznane meje Svobodnega tržaškega ozemlja (cone B), razmere, nastale po razpadu nekdanje skupne države SFRJ, in načelo pravičnosti - torej, da Slovenija dobi teritorialni dostop do odprtega morja. Nujno pa je treba najprej vzpostaviti ozemeljski status quo , kot je veljal na dan osamosvojitve, in nato v pogajanjih s Hrvaško doseči sporazum o pravični razmejitvi.

Po mnenju predlagateljev naj bi Hrvaška odstopila od načela uti possidetis , ki v tem primeru predvideva, da je slovensko ozemlje tisto, ki ga je naša država posedovala na dan osamosvojitve, že leta 1993. Takrat naj bi namreč naša južna soseda od Slovenije v dveh dostavljenih dokumentih zahtevala spremembo obstoječega stanja in takšno določitev meje, tako da bi Hrvaška lahko na svoje ozemlje priključila portoroško letališče in dve tretjini Piranskega zaliva. Da bi le dobili pravično mejo v Istri in na morju, so predlagatelji v predlogu resolucije še zapisali, da "državni zbor pooblašča vlado in mešano diplomatsko komisijo za ugotovitev in označitev državne meje za začetek novih pogajanj o poteku državne meje na podlagi mednarodnopravnih, strateških, zgodovinskih in moralnih argumentov".

Predlagatelj Brenčič je med včerajšnjo predstavitvijo resolucije pojasnil, da z njeno vložitvijo ne želijo povzročati napetosti ali netiti tihega sovraštva z našimi južnimi sosedi. Želijo si le pravično mejo, ki v prejšnji Jugoslaviji ni bila nikoli določena: "Meja mora biti, ljudje pa je ne smejo čutiti!" Za vložitev so se med drugim odločili še zaradi nedavne odločitve ustavnega sodišča, da maloobmejni sporazum s Hrvaško ni protiustaven, in zato, ker želijo pred njegovo ratifikacijo zaščititi vitalne nacionalne interese.

Brenčič je še zatrdil, da je o vložitvi resolucije obvestil koalicijske partnerice, vendar usklajevanja z njimi niso opravili, saj "vem, kakšen je znotraj vladne koalicije odnos do tega vprašanja". Vendar v vrstah SLS+SKD očitno ni enotnosti o omenjeni resoluciji. Sicer so o njej burno razpravljali tudi v poslanski skupini skupaj s predsednikom Francijem Butom. Po Brenčičevi razlagi poslanski kolega Franc Kangler ni podpisal pobude, saj ga ni bilo na seji poslanske skupine, poslanec SLS+SKD Andrej Fabjan pa je imel do resolucije vsebinske zadržke, kar je po svoje razumljivo, saj je župan obmejnega Črnomlja. Predsednik SLS+SKD Franci But nam je včeraj zatrdil, da je bil z resolucijo seznanjen šele v torek. Čeprav vsebina resolucije ni bila usklajena s koalicijskimi partnericami, potekali pa so neformalni pogovori, But zaradi vložene resolucije ne pričakuje težav v koaliciji: "To je le pobuda, ki se lahko v procesu razprave še dopolni." But nam je še zatrdil, da v resoluciji ni nič takega, kar ne bi bilo že zdaj del slovenskih stališč. A v resoluciji poslanci predlagajo bistveno novost, namreč začetek novih pogajanj o poteku državne meje na podlagi mednarodnopravnih, strateških, zgodovinskih in moralnih argumentov. So potemtakem nezadovoljni z delom slovenskega dela sedanje mešano-diplomatske komisije v SLS+SKD? But odgovarja: "Ne gre za to, da ne bi bili zadovoljni, le rezultatov ni. Sloveniji pa se mudi z ureditvijo mejnega vprašanja, ker hoče pogajanja z EU končati do konca leta 2002."

Postavlja pa se vprašanje, ali SLS+SKD povezuje ratifikacijo SOPS s sprejetjem svoje resolucije. Še opoldne je poslanec Brenčič namreč nakazal, da bodo morebiti tudi nekateri poslanci stranke razmislili o svoji podpori pri ratifikaciji SOPS, če resolucija ne bo sprejeta "z okvirno vsebino". Sicer se je SLS+SKD v koalicijski pogodbi zavezala, da bo podprla ratifikacijo SOPS, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je sporazum v skladu z ustavo. Predsednik stranke But pa je včeraj zanikal, da bi stranka postavljala za ratifikacijo SOPS pogoj, da se sprejme resolucija.