V ta namen bosta državi oblikovali meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, slednji pa naj bi po pričakovanjih Janše do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta.

Vprašanje dolga varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in Nuklearne elektrarne Krško bosta državi še naprej skušali reševati dvostransko, v ta namen pa se bodo v prihodnjih tednih srečali pristojni ministri, je povedal Janša. Izpostavil je tudi, da ne gre za reševanje vprašanj v paketu. "Reševanje enega problema ni vezano na kakršnokoli koncesijo s katerekoli strani pri drugem odprtem vprašanju," je dejal, čemur je pritrdil tudi Sanader.

Pred formalnim dogovorom bosta imela oba premiera v ponedeljek sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, ki jih bosta seznanila s podrobnostmi pogovora, "šele nato pa bosta obe vladi potegnili ustrezne formalne poteze", je povedal Janša. Kot je poudaril, obe strani pri tokratnem reševanju odprtih vprašanj "izhajata iz stališča, da mora glede modalitet reševanja obstajati visoko soglasje političnih subjektov v obeh državah". "V preteklosti nekajkrat ni bilo tako, zato so bili tudi parafirani nekateri sporazumi, ki kasneje niso bili ratificirani," je dejal in dodal, da so tokrat tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v pripravah na sestanek sodelovala vse parlamentarne stranke.

"Oboji želimo, da bi imel dogovor, do katerega naj bi prišlo, široko politično podporo v obeh državah. To je garancija, da bo na koncu ta pot reševanja, ki jo sedaj ubiramo, tudi uspešna", in da bodo rešitve trajne, je dejal. "Brez tega soglasja se lahko z različnimi političnimi dogodki situacija menja in delo, ki je bilo opravljeno, pade v vodo," je dodal.

Potem ko sta meddržavne diplomatska komisija in komisija za mejo v 90. letih prejšnjega stoletja že naredili veliko dela, narejen pa je tudi seznam spornih točk, bosta državi za reševanje vprašanje meje "delo mešane komisije za mejo obnovili, tako da bo naredila natančen spisek spornih točk na meji, ki bo nato posredovan v reševanje sodišču", je dejal Janša po uro in pol dolgem pogovoru s hrvaškim kolegom v Vili Zlatorog. "Za mejo na morju se ve, da ni rešena," pa je v izjavi dodal Sanader in Janši pritrdil, da bo komisija ugotovila samo "točke na kopnem, ki še niso usklajene".

Janša je še povedal, so pri razsojanju glede meje dosegli "načelno soglasje, da bodo izhajali iz stanja na 25. junij 1991, tako kot smo se o tem dogovorili v brionski izjavi o izogibanju incidentom". Sanader, ki je potrdil načelno soglasje o iskanju rešitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, pa je dodal, da so se dogovorili, da bodo "spoštovali načela, o katerih so se že prej dogovarjali". Pri tem je navedel mnenje Badinterjeve komisije, ki je v začetku 90. let ob razpadu nekdanje Jugoslavije zapisala, "da so meje bivših republik meje suverenih držav", kar velja tudi za meje Slovenije in Hrvaške.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija pri razsojanju na haaškem sodišču vztrajala pri zahtevi, da sodišče upošteva tudi načelo pravičnosti, je Janša izpostavil, da bo "modalitete razsojanja, tiste, ki jih morata državi predložiti haaškemu sodišču, določila skupna komisija pravnih strokovnjakov", in izpostavil, da gre še za druga pravna vprašanja. Sanader je poudaril, da sta se dogovorila "o načelih in o skupnih odločitvah", o vprašanju načela pravičnosti in drugih podrobnostih pa nista govorila. Dodal je še, da bo "vodje hrvaških parlamentarnih strank pozval k dogovoru glede tega".

"Mešana skupina pravnih strokovnjakov naj bi oblikovala predlog sporazuma o predložitvi mejnega spora haaškemu sodišču oziroma predmet vprašanja, okvir, ki ga bosta pred predložitvijo sodišču obravnavala parlamenta obeh držav," je dejal Janša. Sanader je pristavil, da bo sodišče v Haagu tako "sprejelo za obe državi zavezujočo odločitev, tako na podlagi odločitve sodišča kot tudi odločitev obeh parlamentov". Po pričakovanju Janše pa naj bi komisija predlog pripravila do konca leta.

Janša je še izpostavil, da je pri vprašanju meje "prišlo do znatnega zbližanja stališč, da pa še nismo na koncu poti". Sanader je izpostavil še dobre odnose med državama, tokratna prizadevanja za rešitev odprtih vprašanj pa pomenijo po njegovem mnenju "na nacionalni ravni tudi konec medsebojnega rivalstva med strankami", kar so dokazale že hrvaške parlamentarne stranke kljub bližnjim novembrskim parlamentarnim volitvam na Hrvaškem. Izpostavil je, da na Hrvaškem teh vprašanj ne bodo politizirali, ampak bodo skušali skupno s slovensko stranjo doseči "pot k rešitvi".

Na novinarsko vprašanje, ali bo hrvaška zaščitna ekološko-ribolovna cona tudi za članice Evropske unije začela veljati 1. januarja 2008, kot je bilo slišati iz Zagreba po petkovem srečanju Sanaderja s parlamentarnimi strankami, je Sanader dejal le, da Hrvaška v skladu z evropsko prakso "z Italijo in Slovenijo nadaljuje pogovore o tem, jih informira o hrvaških namerah, pravilih, ki bodo veljala v ERC". Pogovori se še nadaljujejo in pričakujem dober rezultat, je dodal Sanader, ki bo tako kot premier Janša danes popoldne nastopil tudi na strateškem forumu.