RSS

Ustavno sodišče odloča o usodi gradenj v Kranju in okolici, krajani se jezijo

"Zlati travnik" ali močvirje

"Država ima pripravljen načrt reševanja težav v Bitnjah," trdi Damijan Vodnjov

ZGORNJE BITNJE, 17. - Prebivalce Bitenj in Žabnice že več let pestijo poplave, ki povzročajo tudi škodo. Naselja nimajo kanalizacije, posamezniki pa so si s pregradami marsikje zaprli prej naravni tok odtekanja vode. Ustavno sodišče še presoja prostorske spremembe, ki so jih sprejeli v Kranju. Če spremembe ne bodo potrjene, bo prizadetih 300 graditeljev.

Prihodnji graditelji na Križnarjevem travniku si prizadevajo skupaj s KS Stražišče in KS Bitnje, da bi občina začela z deli, ki bi omogočila gradnjo. Zemljišče je eno najbolj poplavljenih ob dežju, vsak poseg pa bi za druge stanovalce v okolici lahko razmere še poslabšal. "Na ta travnik je speljana voda od daleč in ob gradnji ne bo več jezero na travniku, ampak v naši delavnici v pritličju. Od tega živi šest ljudi. Že ob prvih posegih smo obvestili inšpekcijske službe, zasipanje travnika so ustavili. Moti nas tudi to, da so kupci zemljišč, med njimi tudi gospod Malovrh s kranjske upravne enote, kupili zemljo kot kmečko in izredno poceni, sedaj pa na vsak način hočejo izsiliti gradnjo, preden bodo rešili težave z vodo. Voda priteka na travnik z vseh strani, nesojeni potok Štajna pa je tako ali tako ena sama greznica," trdijo Ravnikarjevi , ki so ob deževju vsakokrat na trnih, da se bo "jezero" s travnika pred hišo razlilo k njim.

Graditelji se nevarnosti zavedajo, zato so skušali spodbuditi državo in občino k ukrepom. "Na občini so nam stalno obljubljali, da bodo zadevo pospešili, sedaj pa ni tako. Imamo tudi strokovno mnenje vodno - gospodarskega podjetja o rešitvah," so zapisali in zbrali okoli 300 podpisov, težava pa je povezana z gradnjo škofjeloške ceste in težavami z meteornimi vodami. Zapisati pa moramo, da eden od najbolj prizadevnih v tej akciji že prodaja svoja zemljišča na Križnarjevem travniku.

"Država ima celostno rešitev. Seveda pa je to povezano tudi z načrti lokalne skupnosti in lahko zatrdim, da se na tem področju v mestni občini Kranj od leta 1993 ni naredilo popolnoma nič. Sprostitev zemljišč za gradnjo je eno, toda s tem ne smejo nastati nove težave, niti ne smejo biti ogroženi dosedanji stanovalci," trdi inženir Damijan Vodnjov , dober poznavalec razmer in strokovnjak vodno - gospodarskega podjetja.

"Edina rešitev je velika pregrada pri Puškarni, kjer bomo zaustavili vodo ob nalivih in deževjih. Seveda pa je to velik državni in občinski projekt. Nesporno je potrebno za rešitev problema urediti tudi Štajno, saj so mnogi lastniki doslej zmanjšali njeno propustnost z nedovoljenimi posegi. Prav tako so problem meteorne vode, pri katerih bi bile rešitve lahko v izpustih na začetku Bitenj, za kar si prizadevajo tudi graditelji na Križnarjevem travniku. Tako bi dosegli, da bi voda poniknila na zemljiščih, ki jih je potrebno odkupiti. Te rešitve so med seboj sicer povezane, zagotovo pa je pomemben vsaj premik z mrtve točke," pravi Vodnjov.

Kanalizacija Bitenj in rešitve drugih podobnih težav so tudi v občinskih načrtih odmaknjene vsaj nekaj let. Ob tem pa je občina tista, ki dobiva prihodke od prispevkov za zemljišča. Znova pa se je izkazalo, da so prostorske spremembe šele prvi korak do gradnje. V primeru Križnarjevega travnika (in podobnih) so na eni strani prizadevanja prihodnjih graditeljev in na drugi ogroženost stanovalcev. Vse skupaj zaokroža že desetletja dolgo ne rešen osnovni problem: ureditev kanalizacije in odvajanja meteornih vod. Ljudje ob Štajni ob vsakem deževju z grozo ugotavljajo nastalo škodo zaradi poplav, zato je razumljivo, da si vsi želijo celostne in dokončne rešitve.

Pri tem je potrebno opozorit, da so nekateri v občinskem svetu pravočasno opozarjali na možen razplet in na domnevne napake v postopkih (javna razgrnitev pripomb in podobno). Toda občinski glasovalni stroj je ob pozitivnem mnenju komisije za pravna vprašanja odlok "spravila skozi" .

Veriženje z zemljišči

Pozanimali smo se, kako je z lastništvom in nakupom zemljišč na Križnarjevem travniku, na katerem je ob dežju pravo jezero. Naleteli smo na zanimivo zgodbo, pri kateri je eno od glavnih vlog odigral na upravni enoti zaposleni strokovnjak (ukvarja se s problemi denacionalizacije), ki je pokupil velik del travnika in ga nato "odstopil" tudi drugim. Zemljišče je bilo namreč odkupljeno kot kmetijsko (cena 1000 tolarjev za kvadratni meter). Najprej se je kot "navidezni kupec" pojavil kmet iz Stražišča, ki bi imel ob dejanskem nakupu prednost. Ko je on potem - dobro poučeni vedo, da gre za izigravanje predpisov - odstopil od nakupa, so začeli travnik kupovati drugi, ki so za celotno zgodbo vedeli že vnaprej.

Ko smo povprašali uradnika na upravni enoti Kranj (sodeloval je tudi že pri pogovorih o usodi gradnje na travniku na mestni občini...), nas je odslovil: "Lastnica je moja žena in ne jaz in nimam vam kaj povedati!"

Trenutno ta zemljišča prodajajo že po 10.000 tolarjev za kvadratni meter. Ob dva tisoč kvadratnih metrih je zaslužek - 18 milijonov tolarjev. Ob upoštevanju, da bo zemljišče postalo zazidljivo in bo gradnja možna. Večina novih lastnikov seveda želi graditi.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.