Karolinška minuskola je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi, hkrati s kulturno reformo. Karel Veliki je 23. marca 789 izdal kapitular, ki govori o skrbi za pisanje, in tako začel obdobje tako imenovane karolinške renesanse. Skoraj nepismeni vladar, ki se je komaj znal podpisati, je naložil učenim podložnikom pisanje in skrb za veličino vesoljne Cerkve. Postopoma je prišlo do poenotenja črk, ki jih poznamo pod imenom karolinška minuskula oziroma karolina. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, pisanih v karolinški minuskoli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela Ecloga de moralibus Job iz prve polovice devetega stoletja. V karolini so spisani tudi Brižinski spomeniki, najstarejši ohranjeni zapis slovenskega jezika, nastal okoli leta 1000.

1754 - Rodil se je slovenski matematik Jurij Vega. Ukvarjal se je predvsem z izračunavanjem logaritmov in sestavil logaritmične tabele, ki so jih za izračune uporabljali vse do pojava računalnikov (umrl leta 1802).

1880 - Rodil se je slovenski literarni zgodovinar France Kidrič. Njegovo najpomembnejše delo je Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti (umrl leta 1950).

1919 - Benito Mussolini je ustanovil fašistično gibanje v Italiji.