"Sva prijateljici in sosedi iz vasi Gaberke, nedaleč od Šoštanja. Obe sva zaljubljeni v konje in v stare slovenske običaje. Najina želja je nekoliko nenavadna. Radi bi spoznali star način dela s konji, na primer ‚šlajsanje’ dreves iz gozda, vožnjo s sanmi ali kakšno podobno delo, ki ga danes ni mogoče videti nikjer več," sta nam zapisali Katja Župevc , dijakinja srednje ekonomske šole v Velenju, in Tina Videmšek , študentka visoke poslovne šole v Ljubljani. Njuno željo ne bi mogli izpolniti bolje, kot smo to storili prejšnjo soboto, ko so se Nakelčani odločili, da bodo s konji spet plužili sneg.

Pred petdesetimi leti

Februarja leta 1952 je zapadlo skoraj dva metra snega in takrat so ceste plužili s pomočjo konj ter vlečnih plugov. Ko je tretjega dne prispela v Naklo stalna "partija" s popolnoma izmučenimi konji, je občinski ljudski odbor iz Kranja izdal sklep o mobilizaciji vseh vsaj delno sposobnih konj. Tako je bilo okoli 9. ure zjutraj v plug že vpreženo sedem parov konj. Do Kranja so potrebovali skoraj uro, tam so vpregli še štiri pare, za njimi pa je vozil voznik na saneh z ovsem in senom. Proti večeru so uspeli priplužiti do gostilne pri Bohincu na vrhu klanca v Medvodah. Ker v gostilniškem hlevu ni bilo dovolj prostora za vse konje, so jih nekaj pokrili in jih privezali pod nadstrešek hleva za vozove. Komaj so se umaknili izpod nadstreška, se je za njihovimi hrbti zrušila streha, ki je pod sabo pokopala šest konjev, dva so rešili, štirim pa ni bilo več pomoči. "Tako smo se odločili, da v spomin na petdesetletnico tega dogodka pripravimo spominsko pluženje s starim plugom (sodelovali so KKD Naklo, Aktiv kmečkih žena Naklo in Konjeniška enota slovenske policije) in konjsko vprego iz Naklega do Medvod," je naši dami sprejel pobudnik in glavni organizator tega dogodka Janez Črnilec iz Nakla. Pred občino se je trlo ljudi, zagnani člani Konjeniškega društva Naklo so vpregali konje, sneg pa je rahlo naletaval. No, če ni snega, ga nakelski gasilci pač naredijo in tako so pred občino s pomočjo pene za gašenje pripravili pravo belo preprogo. Orače je pozdravil župan občine Naklo Ivan Štular , Katja je skočila na plug, Tina pa je prisedla na skoraj stoletne sanke poleg Janeza Megliča in njegove pomočnice Silve Gregorc , ki sta vozila oves ter seno za konje. Častni vodja vprege Pavel Grašič je počil z bičem in zaklical: "Bog in svet božji križ. Jiiii, konji moji," in pognal vprego. Tako kot pred petdesetimi leti tudi tokrat ni bilo časa za počivanje, konji so vlekli, pri Poličarjevi kmetiji so vpregli še dva para konj, aktiv kmečkih žena Naklo pa je vse udeležence pogostil z odlično malico.

Nakelski furmani

"Nakelčani smo bili v preteklosti znani prevozniki s konji in v naši vasi je bilo kar šest furmanov. Poleti so vozili pesek iz gramoznice, pozimi pa plužili sneg na cestah, in to v tri smeri, iz Naklega do Medvod ter na drugo stran do Jesenic in na tretjo proti Jezerskem. Najtežji odsek je bil proti Jezerskem, ko je v najbolj strmi del vlekla plug vprega enajstih parov konj," je pripovedoval Janez Kuhar iz Naklega med postankom pri Poličarjevi kmetiji. Pot je bila še dolga. Glavni vodja pluga je bil častni gost Franc Jošt , vodja vpreg Franc Grašič, konje je usmerjal Tone Pavlin , vodje posameznih parov konj pa so bili Janez Jenko, Štefan Krč in Darko Kepic . Sneg je vse bolj naletaval, cesta se je pobelila in dan je bil kot naročen za spomine na nekdanje čase, Katja je klepetala s tremi udeleženci pluženja pred petdesetimi leti, Francem Joštom in Francem ter Pavlom Grašičem. "Vodja pluga je bil takrat Viktor Triler, jaz pa sem bil zraven kot cestni delavec," je pripovedoval Jošt. "Oranje s plugom na konjsko vprego je zelo zahtevno, ker je treba uskladiti konje, da enkrat vlečejo vsi, na ovinkih pa le tisti, ki so pri plugu. Konji so bili navajeni tega dela in ni bilo posebnih težav, oranje leta 1952 pa je bilo posebno zahtevno, ker smo vlekli z rezervnimi konji," je nadaljeval Jošt. Običajno so v plug vpregli 8 parov, takrat pa so zaradi velikih količin snega vpregli kar 22 konj. "Prve težave so se začele že v Naklem, ker konji niso hoteli potegniti. Kot bi slutili nesrečo, ki jih je čakala v Medvodah," je slikovito opisoval takratne dogodke vodja pluga. Prva nesreča se jim je pripetila že na Perivniku, ko je Peter Drinovec - Čarmanov padel s pluga in so ga zaorali, tako da so ga potem komaj našli. Na Sorškem polju so se jim polomile opore pluga in so kar na samem mestu nesreče naredili nove.

Plug gre v muzej

Usoda ohranjenega pluga je prav tako zanimiva, zato je Katji njegovo "življenje" opisal Janez Črnilec, ki je nekako najbolj zaslužen za obnovo pluga in tokratnega pluženja. Cestarji se ga po opustitvi pluženja z vpregami prodali Gašperlinu iz Nakla, od njega ga je potem kupil Janez in ga skupaj s člani KD Naklo obnovil, pobudo za obuditev starega običaja pa je dal tajnik društva Vojko Korenčan . "Zamenjali smo nekaj desk, sani nadomestili s kolesi in ga začeli uporabljati na različnih prireditvah. To je zdaj njegova zadnja vožnja, saj ga bomo oddali v tehnični muzej v Bistri, kjer ga bodo ohranili za zanamce," je pripovedoval Janez. Kot bi mignil, je vprega prispela v Kranj. Tam so izpregli konje in jih naložili na prikolice, saj je potovanje s takšnim plugom zaradi oviranja prometa po glavni cesti danes skoraj nemogoče.

Osemsto kilogramov

Pri gostilni Bohinc (Na klancu) v Medvodah je bilo že vse pripravljeno za sprejem, dekleti pa sta stekli proti vpregi, ki se je pripravljala za slavnostni prihod v Medvode. Sneg je padal, kot bi se tudi narava odločila, da obudi spomin na čase, ko ga je zametlo kar dva metra. S takšnimi plugi so plužili do leta 1956, kovač in oče Rudolfa Perica iz Nakla pa je zadnjega naredil leta 1953. "Najprej je kolar naredil leseno ogrodje, potem je bilo treba vse okovati in najbolj obremenjene dele pluga okrepiti z močnimi železnimi kotniki, narediti sanke ter dvigalo, s pomočjo katerega se ga je lahko dvigalo in spuščalo, ves plug pa je tehtal več kot 800 kilogramov," je pripovedoval Peric. V Medvodah so plužarje že čakali člani konjeniškega kluba Zbilje, medvoški župan Stanislav Žagar , godba na pihala in številni gledalci. Možje so usmerjali plug, ga v ovinkih premikali s pomočjo droga, naši dekleti pa sta bila premočeni do kože. "Joj, to je nekaj tako posebnega in lepega," sta klepetali Tina ter Katja, Janko Drinovec, ki je plužil vse do leta 1956, pa ju je objel in jima rekel: "Kako je lepo spet sedeti na plugu. Nekoč smo na tri kralje orali kar s trinajstimi pari konj. Potem ko smo se v Mednem obrnili, smo se ustavili še v Medvodah, ko pa smo prišli v Kranj, se je že tako otoplilo, da na cesti ni bilo več snega. Ja, včasih nam je sneg med pluženjem pod nogami izginil, danes pa so drugačni časi. Danes gremo orat in se nam sneg kar med pluženjem pojavi. Hi, konjički..."