Nastanek vesolja, svetloba in drugi znanstveni pojavi so bili v ospredju festivala z zanimivimi predavatelji, ki pa je največ ljudi še vedno pritegnil zaradi digitalnega planetarija, ki so ga postavili sredi Bevkovega trga. A tudi zgodbe o vesolju, ki se je po nastanku začelo hitro ohlajati, so bile zanimive. Izvedeti je bilo mogoče, da svetloba zaradi gostote delcev ni mogla pobegniti. Potem se je snov tako razredčila, da so se začele tvoriti snovi, kot jih poznamo danes – protoni, nevtroni, elektroni, atomi.
»Svetlobo rojstva vesolja lahko vidimo kot radijsko svetlobo, prek katere lahko izvemo največ stvari o vesolju na splošno, se pravi, koliko je staro, kako je sestavljeno, preučujemo njegove glavne karakteristike. Radijska svetloba je nastala, ker se prostor razteza. Naše vesolje se razteza, a to ne pomeni, da se širi kot balon, le objekti v vesolju, kamor koli se postavimo, bežijo stran od nas. V našem osončju se sonce in planeti držijo skupaj, ne bodo pobegnili. Če gremo v druge galaksije, ki so oddaljene milijone svetlobnih let, je videti, kot da vsi bežijo stran od nas. Tako se vesolje širi,« pojasnjuje Smrekar.
Nedvomno ima svetloba velik vpliv na človeka, predvsem na njegovo notranjo biološko uro. Svetloba je glavna spodbujevalka, glavna ura za centralni živčni sistem, ki upravlja celične aktivnosti, da proizvajajo hormone. Za človekov bioritem je poleg serotonina in kortizola pomemben tudi hormon melatonin, ki nastaja ponoči in v temi. »Znanstveniki so odkrili, da svetloba zavira nastajanje melatonina. Ker smo se ljudje oddaljili od naravnih ritmov, se je naša biološka ura zmedla,« pa je povedal Dimitrij Živec iz podjetja Intralighting, kjer na podlagi vpliva barv na človeka razvijajo svetila za industrijske objekte. Z razsvetljavo, ki čez dan spreminja barve, naj bi zmanjšali število delovnih nesreč, število napak pri delu, zaposleni naj bi bili manj utrujeni, dvignila naj bi se njihova produktivnost. Pri tovrstni razsvetljavi v domovih za upokojence naj bi se pri starejših izboljšala nespečnost, izboljšalo naj bi se jim počutje, zmanjšale naj bi se celo možnosti za nastanek demence in alzheimerjeve bolezni.
Še preveč svetlobe
Kako s svetlobo razkriti nevidno, pa je razlagal Franco Zanini, raziskovalec na mednarodnem inštitutu Elettra Sincrotrone Trieste, kjer z napravo sinhotron pospešujejo delce in na tak način proizvajajo zelo močno svetlobo. Ta je uporabna v živilski tehnologiji in celo pri analizi kulturne dediščine. Tržaški raziskovalci ugotavljajo, kako z izkoriščanjem sinhotronske svetlobe proizvesti visokokakovostne prehrambne sestavine, znajo pa tudi ugotoviti, kaj se dogaja na površini preperele arheološke najdbe.
Naj je svetloba še tako pomemben dejavnik življenja, pa je imamo preveč, zato je svetlobna onesnaženost velik problem današnje civilizacije. Zaradi umetne svetlobe, ki se razprši po zraku, ne vidimo zvezd, ampak razpršeno svetlobo, s tem pa si med drugim preprečujemo, da bi videli vesolje. Finančne posledice prekomernega razsvetljevanja, možnosti za varčevanje z ugašanjem luči, ki ponoči razsvetljujejo spomenike in cerkve, ter boj malega človeka z energetskimi lobiji pa so teme, ki že presegajo običajne festivale znanosti, kakršen je bil tudi v Novi Gorici.