Porast gospodarskih kaznivih dejanj

Nekajletni pregled števila obsojencev in zagrešenih kaznivih dejanj v Sloveniji ne kaže kakšnih bistvenih trendov. Število pravnomočno obsojenih se v zadnjih letih giblje okoli osem, devet tisoč na leto, med 80 in 90 tisoč pa znaša število kaznivih dejanj, ki jih policija vsako leto bodisi odkrije sama bodisi jih prijavijo oškodovanci. Preiskanost kaznivih dejanj se skozi leta giblje nekje okoli polovice oziroma malo pod njo, z občasnimi izleti tudi čez 50 odstotkov. Najbolje so preiskana najhujša nasilna kazniva dejanja – umori in uboji, kar niti ne čudi, saj gre v primerih krvoprelitja na slovenskih tleh običajno za precej amaterske umore znotraj družine in znancev, partnerjev v poslu, partnerjev pod isto streho… Ker so umori in uboji nerazumna in težko predvidljiva kazniva dejanja, njihovo število iz leta v leto precej niha. Direktor kriminalistične policije Marjan Fank opaža, da so se v zadnjih desetih letih občasno pojavljale zgostitve najhujših nasilnih dejanj, pri katerih pa bi težko našli kakšen prepričljiv skupni imenovalec. Takšne zgostitve krvnih deliktov so trajale kakšnega pol leta, nato pa se je stanje umirilo, ne da bi kdo znal verodostojno pojasniti, zakaj.