Naslednja pristopna konferenca, ki bo na ministrski ravni, je predvidena za december.
Poleg Turčije edina sredi pogajanj
Islandija je poleg Turčije, s katero sicer pogajanja od junija 2010 stojijo, trenutno edina država, ki se pogaja z unijo.
Hrvaška je pogajanja končala junija lani, decembra je podpisala pristopno pogodbo, zdaj pa se pripravlja na vstop v unijo, ki je predviden 1. julija prihodnje leto.
Črna gora je sicer pogajanja uradno začela junija, vendar še poteka proces primerjave njene zakonodaje z evropsko, tako da še ni začela odpirati poglavij.
Kandidatki Srbija in Makedonija še čakata na zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, Albanija čaka na status kandidatke, BiH še ni zaprosila za članstvo, Kosovo pa še ni niti podpisalo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.
Pomembni koraki na poti držav Zahodnega Balkana v unijo so namreč po vrstnem redu: podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki zagotavlja nepovratnost procesa, prošnja za članstvo v uniji, status kandidatke, začetek pogajanj in podpis pristopne pogodbe.
Večino zakonodaje že uskladila
Islandija je za članstvo v EU zaprosila julija 2009. Leto pozneje je na prvi pristopni konferenci uradno začela pogajanja. Prve korake na poti v unijo pa je napravila junija lani, ko je odprla prva poglavja.
Islandija je že članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, tako da je veliko večino svoje zakonodaje že uskladila z evropsko.
Najtežje vprašanje v pogajanjih Islandije z EU bo po pričakovanjih ribištvo. Pogajanja pa lahko oteži tudi spor države z Nizozemsko in Veliko Britanijo glede povračila 3,9 milijarde evrov njunim varčevalcem zaradi škode ob propadu islandske banke Icesave.
Poleg omenjenih dveh vprašanj je za uspešno pot Islandije v EU ključno še to, ali bodo doslej evroskeptični Islandci na referendumu sploh podprli vstop v EU.
