Zakon ureja prenos slabih bančnih terjatev zunaj bančnega sistema na posebno državno družbo za upravljanje terjatev bank, t.i. slabo banko. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov.
Pooblastila tudi za dodatno dokapitalizacijo bank, a le do milijarde evrov
Družba za upravljanje terjatev bank imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank v višini do milijarde evrov, če bodo morale banke zaradi prenosa slabih terjatev ustvariti nove slabitve.
Zakon določa, da se bo določeno banko v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, predlog za prenos terjatev na slabo banko pa bo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije. Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.
Neunovčene terjatve se bodo po petih letih prenesle na Slovenski državni holding
Slaba banka bo skušala prenesene terjatve unovčiti. V primeru, da ji bodo po petih letih še ostale neunovčene terjatve, se bodo te prenesle na Slovenski državni holding. Skupaj s slabimi terjatvami se bodo na slabo banko preneslo tudi spremljajoča zavarovanja, torej premoženje, kot so nepremičnine ali lastniški deleži v številnih slovenskih podjetjih.
Glede prenosa slabih terjatev na novo družbo je v zakonu zapisano, da se lahko lahko prevzame tveganja iz tistih terjatev, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, podrobneje pa da bo vrste prevzetih tveganj uredila vlada s podzakonskim aktom.
