Ker slika pove več kot tisoč besed, lahko ugotovimo, da za dolgoročnega investitorja, za nekoga, ki varčuje za pokojnino, predstavljajo evropska podjetja z dolgo tradicijo izplačevanja dividend v tem trenutku dobro nakupno priložnost. Če vemo, da je delovna doba v razvitih deželah nekje okoli 40 let, nas lahko trenutno stanje na evropskih delniških trgih navdaja z optimizmom, saj ima povprečni zaposleni v Evropi le enkrat v svoji karieri možnost kupiti tako podcenjene delnice v primerjavi z obveznicami. Primernejšega trenutka za zmanjšanje deleža naložb s fiksnim donosom v pokojninskem varčevanju ter za povečanje izpostavljenosti delniškim naložbam verjetno spet zelo dolgo ne bo, sploh za nekoga, ki ima do pokojnine 10 ali 20 let.
Evropske dividende štejejo
Zadnje mesece lahko opazujemo zanimivo dogajanje na evropskih delniških in obvezniških trgih. Razkorak med dividendnimi donosi največjih evropskih podjetij in realnimi obvezniškimi donosi državnih 10-letnih obveznic je dosegel najvišjo stopnjo v zadnjih 40 letih. Realni obvezniški donosi v Evropi so vsaj za »neproblematične« severnejše države EU blizu negativnemu teritoriju ali celo v njem. To pomeni, da vlagatelj pri trenutnih cenah obveznic dobi nižjo obrestno mero, kot znaša inflacija znotraj Evrope. Medtem dividendna donosnost indeksa 500 največjih evropskih podjetij znaša skoraj 4 odstotke, obstaja pa tudi precej panog in posameznih podjetij, ki to donosnost bistveno presegajo. Spodnji graf nam kaže, da je ta razkorak med realnim donosom obveznic in dividendnim donosom v zadnjih 40 letih zelo nestanoviten. Med največjo rastjo na borznih trgih v 90. letih je bil celo negativen, smo pa danes spet dosegli ravni iz sredine 70. let, ko se je ta donos gibal okoli 4 odstotkov.
