Vznemirjeni zaradi oglaševalskih tabel
Lastniki brežiških lokalov so ogorčeni, da bodo morali po novem za postavitev oglasnih tabel pridobiti soglasje in plačati pristojbino
Brežice - Številni brežiški trgovci, gostinci in drugi obrtniki, ki jih pesti počasno umiranje mestnega jedra, skušajo goste v lokale privabiti z oglaševalskimi tablami na pločniku. Če so doslej to lahko počeli brezplačno, jih je aprila presenetilo obvestilo, da morajo za oglasno tablo pridobiti soglasje občine in zanjo seveda plačati določeno pristojbino. Zadnje je brežiške ponudnike še posebej razburilo.
-
Matejka Jankovič (levo) iz ene od prodajaln v središču Brežic se ne strinja, da oglasne table na širokih pločnikih pešcem predstavljajo omembe vredno oviro. Na občini pa trdijo, da nameravajo tudi z zaračunavanjem pristojbin za postavljene oglaševalske table doseči, da bi bilo teh manj in da bi se pešci laže sprehajali. (Foto: Ernest Sečen) -
(Foto: Ernest Sečen)
"Brežiški občini očitno ne gre toliko za urejeno in živahno staro mestno jedro kot bolj za nekaj pridobljenih evrov na račun nas redkih imetnikov lokalov, ki kljub vsemu še vztrajamo v tem umirajočem delu mesta, sicer ne bi samo tega dela dopisa opremili z odebeljenim tiskom," so med drugim v svojem protestnem pismu, opremljenem z 28 podpisi, zapisali obrtniki in podjetniki. Na občini pravijo, da so se za takšen ukrep odločili na podlagi opozoril obiskovalcev, češ da so se postavljeni panoji na pločnikih preveč razmnožili ter da ovirajo gibanje pešcev, posebej invalidov.
Matejka Jankovič iz ene od prodajaln s čevlji nasprotno meni, da table zaradi zadosti širokih pločnikov nikogar ne motijo, strinja pa se z omejitvijo na eno tablo za posamezni lokal. "Je pa čudno, da nam na občini oglasne table ne dovolijo brezplačno postaviti niti na prag trgovine, ki je naš, ne občinski in pešcev nikakor ne more ovirati," meni Jankovičeva.
Zlasti gostinci in lastniki majhnih prodajaln očitajo odgovornim v občinski upravi, da premalo ali nič ne storijo, da bi v staro mestno jedro pritegnili številne domače in tuje goste iz bližjih Term Čatež. Na občini odgovarjajo, da so zadnja leta veliko vložili v obnovo starega dela mesta in da gre krivdo za slab obisk lokalov pripisati njihovi preskromni ponudbi. Za razsodbo, kdo ima bolj prav, smo zaprosili direktorico brežiškega zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Matejo Gerjevič ter dekana tamkajšnje Fakultete za turizem Božidarja Veljkovića. Gerjevičeva meni, da bi eni in drugi lahko storili več, da v mestu dejansko manjka bolj kakovostne in izvirnejše ponudbe, pogreša večjo angažiranost Posavskega muzeja ter večjo odprtost Term Čatež.
Več kooperativnosti med občino in Termami Čatež v prihodnje pričakuje tudi Veljković, ki se zaveda, da bo neke vrste povezovalno vlogo med tema subjektoma v prihodnje morala odigrati tudi sama fakulteta, ki se trenutno ukvarja s pridobivanjem svoje prve generacije študentov. "V Termah Čatež morajo spoznati, da njihovi gostje potrebujejo več kot samo terme, na občini pa bi tudi lahko storili več v smislu povezovanja. S tem bi pridobile terme, Brežice in širša regija," meni Veljković.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.