Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v pogajanjih z vlado predlagala, da ta obdavči cerkvene nepremičnine, a konkretnega predloga, katere nepremičnine naj obdavči in kako, ni podala. Predsednik omenjene zveze Dušan Semolič je povedal, da gre njihov predlog v smeri, "da bi preprosto pogledali pri vseh, ki tukaj živimo, ali bi lahko prispevali kaj več v proračun", med njimi tudi pri verskih skupnostih, ki so ene izmed lastnic premoženja.

Okoli 60 odstotkov slovenskih cerkva razglašenih za kulturni spomenik

Slovenski davčni sistem za nepremičnine trenutno predvideva plačilo treh vrst davka: nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

Nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč po navedbah Dursa verske skupnosti v Sloveniji plačujejo enako kot vsi ostali zavezanci v državi, izjema so objekti, ki se uporabljajo za versko dejavnost. Med slednje po sklepu ministrstvo za infrastrukturo in prostor iz leta 1991 sodijo cerkve, kapele, župnišča, bogoslovna in mala semenišča, centralne škofijske ustanove in drugi podobni objekti, v katerih se izvaja verska dejavnost. Evidence o tem, v katerih objektih se opravlja omenjena dejavnost, sicer pripravljajo občine.

Slabih 60 odstotkov slovenskih cerkva je tudi razglašenih za kulturni spomenik, od katerih se po slovenski zakonodaji že tako ali tako ne plačuje davka. Od 2450 cerkva (pravoslavnih cerkva, sinagog ...), kolikor jih je vpisanih v register nepremične kulturne dediščine, je po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport za kulturni spomenik razglašenih 1444 cerkva.

Verske skupnosti morajo vzdrževati same

Cerkve in kapele morajo verske skupnosti, četudi so kulturni spomeniki, vzdrževati same, nekoliko pa jim pri tem na pomoč priskoči država. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je nekdanje kulturno ministrstvo v letu 2011 za obnovo sakralne dediščine namenilo dober milijon evrov. S tem denarjem je država med drugim pomagala pri obnovi evangeličanske cerkve v Gornji Slaveči, cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (Srbska pravoslavna cerkev) ter 22 cerkva Rimskokatoliške cerkve.

Med davki, predvidenimi za nepremičnine, verske skupnosti po navedbah Dursa v celoti plačujejo tudi pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest - prav tako morajo plačevati članarino Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Omenjeni davek na premoženje pa v Sloveniji plačujejo le fizične osebe.

Verske skupnosti v Sloveniji večinoma delujejo kot pravne osebe zasebnega prava, med katere se uvrščajo tudi razna društva, organizacije in zavodi. Posledično zanje veljajo enaki zakoni. Tako darovi, donacije, dotacije in drugi dohodki verskih skupnostih iz njihove dejavnosti niso obdavčeni. Verske skupnosti pa davek plačajo, če izvajajo dobičkonosno dejavnost. Prav tako so podjetja, ki jih ustanovi verska skupnost, davčno izenačena z vsemi ostalimi podjetji, pojasnjujejo na Dursu.

Pri dohodnini duhovnikov je njihov dohodek določen s pavšalom

Pravne osebe verskih skupnosti so dolžne plačevati tudi DDV, ne morejo pa ga dobiti vrnjenega, saj niso zavezanke za DDV. Plačila DDV so oproščene le v dveh primerih: kadar verska skupnost z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb zagotovi osebo za namene zdravstvenih storitev ali socialnovarstvenih storitev (enaka oprostitev je predpisana za filozofska združenja); ter kadar gre za storitve, ki bi jih opravila svojim članom kot povračilo za članarino (enako velja za druge nepridobitne organizacije), pojasnjujejo na Dursu.

Ker je pri duhovnikih težko določiti višino dohodka, ki ga prejmejo za opravljene religiozne dejavnosti in obrede, je pri dohodnini njihov dohodek določen s pavšalom. Pri tem je v skladu z uredbo vlade za škofe določen dohodek v višini minimalne plače, za župnike in duhovnike, odgovorne za več kot 5000 vernikov v višini 65 odstotkov minimalne plače, za druge verske delavce pa v višini osnovnega minimalnega dohodka po zakonu o socialnem varstvu. Davčna osnova od navedenega dohodka je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, pri čemer mora akontacijo dohodnine, ki znaša 25 odstotkov, obračunati in plačati verska skupnost.

Višina prispevkov za socialno varnost duhovnikov in drugih verskih delavcev po pojasnilih Dursa z zakonom ni posebej opredeljena, zanje pa veljajo enaka pravila kot za druge zavarovance. Lahko pa v skladu z zakonom verska skupnosti pridobi namensko državno pomoč za plačilo prispevkov svojih verskih delavcev.

Rimskokatoliška cerkev lani prejela slabega 2,3 milijona evrov

Za slednjo je lani zaprosilo sedem verskih skupnosti, pri čemer jim je takratni Urad RS za verske skupnosti, ki je zdaj preoblikovan in prenesen na ministrstvo za izobraževanje, v letu 2011 odobril slabih 2,4 milijona evrov. Od teh je denimo Rimskokatoliška cerkev prejela slabega 2,3 milijona evrov, Islamska skupnost dobrih 33.000 evrov, Evangeličanska cerkev dobrih 32.000 evrov, Srbska pravoslavna cerkev pa slabih 24.000 evrov. To so bila tudi vsa sredstva, ki jih je lani država verskim skupnostim plačala za redno delovanje.

So pa lani zasebne šole v lasti Rimskokatoliške cerkve lani za izvajanje dejavnosti osnovnega in glasbenega šolstva, srednjega šolstva in dijaških domov skupaj prejele 8,5 milijona evrov, vendar gre pri tem za šole s koncesijo, ki izvajajo javni program.