Coworking: biolog, arhitekt in manager lahko delajo za isto mizo

Vendar lahko dolgčas in monotonost dela od doma človeka oropata kreativnega navdiha, v knjižnicah je preveč umirjeno, v spletnih kavarnah pa preveč bučno, da bi lahko tam opravljali poslovno dejavnost. Rešitev se je med enako mislečimi vzpostavila kar sama. Imenuje se "coworking" (so-delanje) in pomeni nov način dela, ki išče vedno bolj izmikajoče se ravnovesje med formalnim in neformalnim, opušča prostorsko navezanost in prinaša mreženje, pomemben element virtualnega, v analogni svet.

Za uspešen coworking potrebujemo le prostor (ni nujno, da je stalen) z urejeno ustrezno infrastrukturo (internet, morda tudi poštni predali in telefonske linije, projektorji, …) in skupnost, torej ljudi, ki bodo v ta prostor hodili na delo.

"Včasih te biolog nauči več kot kolega novinar"

Motivi za delo v coworkingu so zelo različni. Nekateri prihajajo, da bi navezali kontakte z ljudmi, ki delujejo na podobnih področjih. Spet drugi zatrjujejo, da v takšnem okolju naredijo veliko več, kot če delajo doma. Počasi postajajo prostori coworkinga tudi kraj, kjer se ljudje iz različnih podjetij dobivajo na sestankih. Nato so tu takšni, ki se oglasijo za kakšno uro ali dve po službi, na poti iz pisarne. "Bistveno pri vseh pa je, da so v družbi, v skupnosti. Zato tudi ni tako pomembno, ali gre za stalen ali občasen prostor, osrednjega pomena je namreč povezovanje ustvarjalnih posameznikov. Lahko se povežeš s tistimi, ki delujejo na istem področju kot ti, lahko pa tudi s kom, ki počne nekaj popolnoma drugega. Včasih te lahko kakšen biolog na primer nauči veliko več kot kolega novinar," poudarja Eva Perčič, ena od pobudnic in organizatork coworkinga pri nas.

Skupaj s kolegom Luko Piškoričem sta se zavzela, da bi se ta koncept razširil tudi med Slovenci. "Najin namen ni, da bi že takoj našli nek stalni prostor, kjer bi se coworking odvijal vsakodnevno. Spodbujava ljudi, ki imajo morda primerne prostore za coworking, da bi jih za to namenili, in jim pri tem svetujeva. Poskušava vzpostaviti skupnost in pokazati ljudem, kako poteka delo na ta način."

Foto: Peter Kuralt/Flickr

Luka in Eva sta od januarja izvedla tri coworking dogodke (enega vsakih štirinajst dni), vsakega je obiskalo približno 60 do 80 ljudi. Sedaj pa so v Kinu Šiška že prevzeli vajeti in napovedali, da bodo v marcu organizirali tedenska srečanja. "Ostala bova še zraven in malo pomagala, vendar gre sedaj dejansko že za vzpostavljanje njihovega lastnega coworking prostora," pravi Eva.

Tako kot uporabniki tudi ponudniki prostorov vstopajo v coworking zaradi različnih razlogov. Lastnik lahko določen prostor uredi izključno za namene coworkinga in omogoča članom skupnosti dostop do delovnih prostorov vsak dan, celo ponoči. V takšnih primerih navadno uvedejo tudi mesečno članarino za uporabo prostora, ki se navadno giblje med 150 in 200 evri, odvisno tudi od zahtev uporabnika (na primer za stalno mizo ali nočne obiske).

Po drugi strani pa lahko lastnik ponudi prostore in vso potrebno infrastrukturo (internet) brezplačno, kot je tudi v primeru coworkinga v Kinu Šiška. V takšnih primerih lastnik prostore sicer uporablja za drugo dejavnost, po navadi družabno ali izobraževalno, in jih za coworking odstopi občasno. Seveda pa na ta način sodeluje pri grajenju in oblikovanju skupnosti, ki je navadno tudi ciljna publika na primer koncertov ali kulturne dejavnosti, ki so osnovna dejavost ponudnika prostorov.