Ker ljudje večinoma najbolj zaupajo zdravnikom ter njihovim nasvetom in metodam, je pogosto slišati, da so homeopati nič kaj več kot navadni mazači. Seveda lahko, tako kot v drugih dejavnostih, tudi tukaj najdemo veliko nestrokovnjakov, zato je nezaupanje do neke mere upravičeno. Vendar pa ima homeopatija izredno dolgo tradicijo.
Homeopatska zdravila lahko predpisuje le zdravnik
Homeopatska zdravila lahko predpiše le zdravnik. Torej se homeopatskih takšnih in drugačnih pripomočkov poslužuje tudi uradna medicina. Zakaj potem takšno sprenevedanje in zmeda na tem področju? Naša zdravniška zbornica je po besedah nekaterih homeopatov izredno konservativna, njeni vodilni pa kaj hitro lahko kakšnemu zdravniku zagrozijo z odvzemom licence, če menijo, da ta »preveč« posega po homeopatskih načinih zdravljenja. V slovenski zakonodaji je očitno kar precej lukenj, bolje rečeno absurdov. Homeopatija je registrirana kot zdravniška dejavnost, homeopat pa je zdravnik. Homeopatska zdravila so zdravila, vendar jih lahko predpisuje le zdravnik. Zdravnik homeopat pa ne. Homeopatska zdravila se smejo prodajati samo v lekarnah. In še kar nekaj neusklajenosti bi se našlo. Zakon o zdravilni dejavnosti, katerega vsebina naj bi uredila neskladnosti, pa že od leta 2009 leži v enem od predalov pisalne mize na ministrstvu za zdravje. Seveda si zdravniki homeopati želijo imeti enak status, kot ga imajo njihovi kolegi v Evropski uniji. Nekateri celo menijo, da je takšno neurejeno stanje nastalo zaradi nekaj posameznikov, ki menijo, da homeopatija ne sodi v uradno medicino. Delno imajo prav, pa ne zaradi homeopatije same, ampak določenih ljudi, ki se imajo za poklicane – ne glede na to, da niso zdravniki – za zdravljenje s homeopatijo.
Ponekod zdravljenje s homeopatijo krijejo zavarovalnice
Veliko več zaupanja v to »vejo« medicine imajo na primer v Nemčiji, kjer stroške zdravljenja s homeopatijo krijejo nekatere zavarovalnice. Homeopatija ima dolgo tradicijo tudi v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji. »Trenutno v Evropi kar 65 odstotkov prebivalstva posega po različnih alternativnih in komplementarnih oblikah zdravljenja, ne zato, ker bi večina zavračala uradno medicino, temveč kot preventivo ali podporo pri zdravljenju, ko je to še mogoče. Zdravljenje s homeopatijo je komplementarno – dopolnjujoče, ker ne izključuje drugih oblik zdravljenja, z namenom, da bi oseba čim hitreje in bolje okrevala. Za prehodna bolezenska stanja v blažji obliki – nahod, glavobol, prenajedanje, fizična ali psihična utrujenost, trema pred izpiti, rast zob pri otrocih, PMS, herpes, prebavne motnje, težave s kožo in podobno – je v večini držav EU možno kupiti homeopatska zdravila v lekarnah. Tudi slovenska zakonodaja predvideva takšno ureditev. Pooblaščena oseba za izdajo homeopatskih zdravil je magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in dodatnimi znanji iz homeopatije,« je povedala dr. Maruša Hribar, mag. farmacije, predsednica sekcije za homeopatijo pri Slovenskem farmacevtskem združenju.
Hribarjeva tudi pravi, da je prednost homeopatskih zdravil ta, da se lahko predpišejo bolj prilagojeno posamezniku (izbere se kombinacija, ki ustreza njegovi telesni, čustveni in mentalni dovzetnosti). Druga prednost je homeopatsko diagnosticiranje, ki zahteva poglobljen pogovor. »Med pogovorom se lahko razkrijejo pomembne informacije, ki lahko ključno pripomorejo k ustreznemu zdravljenju. To je dobrodošlo predvsem v začetnih fazah obolenja – s tem lahko preprečimo nastanek kroničnih obolenj. V takšnih primerih je lahko homeopatija idealna premostitev težav skupaj s primernim načinom življenja. Situacije, ko ne uporabljamo izključno homeopatskih zdravil, so: hude telesne poškodbe, zastoj srca, hude bakterijske in virusne okužbe, rakasta obolenja, diabetes, shizofrenija, bipolarna motnja in druge težje duševne in fizične bolezni. Ob resnejših diagnozah pa je homeopatija primerna za zmanjševanje škodljivih stranskih učinkov močnih zdravil in za lajšanje prehoda pri zmanjševanju močnih zdravil – obvezno po navodilih zdravnika,« je še pojasnila Hribarjeva.