Zakonska podlaga za objavo osebnih podatkov na spletni strani 24kul.si po ocenah pooblaščenca v tem primeru ne obstaja. 24kul.si bi lahko osebne podatke posameznikov, torej njihove elektronske naslove, zbiral in nadalje obdeloval zgolj na podlagi njihovih osebnih privolitev, v začasni odločbi navaja državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri informacijski pooblaščenki Klemen Mišič.

Pooblaščenec je ugotovil, da je umik osebnih podatkov s 24kul.si nujno potreben zaradi čimprejšnjega zavarovanja pravice do varstva osebnih podatkov in zaradi preprečitve nadaljnje škode, ki bi lahko nastala zaradi nadaljnje objave podatkov.

V konkretnem primeru gre le za verjetno izkazana dejstva, vendar pooblaščenec ugotavlja, da dejstva in okoliščine do izdaje te odločbe izkazujejo veliko verjetnost, da zavezanec ne izkazuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Zavarovanje pravice do varstva osebnih podatkov pa terja čimprejšnjo - vsaj začasno - ureditev razmerij, zato so izdali začasno odločbo.

Ostri odzivi

Ostro so se odzvali v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok. Ta že od predstavitve družinskega zakonika dalje zahteva umik dokumenta oz. spornih določb, ki določajo izenačitev zakonske zveze z istospolno skupnostjo ter istospolnim partnerjem dajejo pravico do posvojitve otrok.

Akcija pisanja pisem proti družinskem zakoniku je po ocenah civilne iniciative "odlično uspela - zato jo moramo zaradi homofobnega nasilja nekaterih v naši državi predčasno ustaviti". Zgodil se je eden največjih homofobnih napadov na svobodo izražanja v Evropi v zadnjih letih, je prepričan vodja civilne iniciative Aleš Primc.

Prešli mejo, ki ločuje kritiko od sovražnega govora

Kot je pojasnil, je pooblaščenec prepovedal objavo "javno dostopnih službenih elektronskih naslovov predsednika države, predsednika vlade, poslank in poslancev, ministric in ministrov ter nekaterih drugih državnih uradnikov". S tem pa je, tako Primc, prepovedal pobudo, v kateri so državljane povabili, naj predstavijo svoje stališče do predloga zakonika.

Prav velika množica pisem pa je po ocenah Primca prispevala k temu, da so zakonik v torek obravnavale tudi koalicijske partnerice.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ocenjuje, da odziv iniciative na eni strani kaže na "popolno nepoznavanje pristojnosti nadzornika za varstvo osebnih podatkov", na drugi strani pa na "nestrpen in nesprejemljivo žaljiv odnos do posledic izvajanja zakona".

Zavod in Civilna iniciativa sta s svojimi trditvami presegla ne le še sprejemljivo kulturno raven dialoga, ampak sta prešla mejo, ki ločuje kritiko od sovražnega govora, je v sporočilu za javnost zapisala Pirc Musarjeva.

Elektronski naslov varovan osebni podatek

Če je elektronski naslov sestavljen iz posameznikovega imena in priimka ter vsebuje tudi podatek, iz katerega je mogoče sklepati na njegovo zaposlitev, delodajalca in podobno, po besedah Pirc Musarjeve ni dvoma, da je posameznik na njegovi osnovi določen oziroma določljiv, elektronski naslov pa zato varovan osebni podatek, pa čeprav gre za javnega uslužbenca.

Podatek o elektronskem naslovu poslanca po prepričanju Informacijskega pooblaščenca ni podatek, ki bi bil v takšni zvezi z opravljanjem javne funkcije, da bi moral biti javno dostopen. Tudi poslanke in poslanci imajo namreč pravico do zasebnosti in se lahko sami odločijo, kako in kolikokrat bodo komunicirali s svojimi volivci in na kakšen način jim bodo dostopni, pojasnjuje Pirc Musarjeva.

Možnost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev je v laični, strokovni in politični javnosti sprožila ostre polemike. Pri tej določbi se je pred nekaj meseci ustavila tudi razprava o zakoniku na pristojnem parlamentarnem odboru. Nadaljevali jo bodo predvidoma 10. februarja.